77. Janez in vrtiljak zdravil

Zdravniki in farmacevti med vami zelo dobro vedo, kaj je vrtiljak zdravil.

To je vrtiljak, na katerem se ni preveč priporočljvo znajti, kajti ko si enkrat na njem, je sila težko izstopiti ...
In čim starejši smo, tem bolj postaja ta vrtiljak nevaren. In pogost. In nor.

Vzemimo na primer Janeza.
Janez je dokaj zdrav 50-letnik, ki nima posebnih zdravstvenih težav.
Na sistematskem zdravniškem pregledu pove zdravniku, da mu včasih malce ponagaja prebava ... in zdravnik mu napiše recept za zdravilo famotidin, ki »pomaga« proti slabi prebavi.

Na videz povsem nedolžno zdravilo. Toda Janez žal ne ve, da famotidin povzroča bolečine v sklepih.
Slednje postajajo vedno hujše in vse bolj moteče, zato začne Janez jemati paracetamol, da si bolečine olajša.
Tudi paracetamol se mu zdi docela nenevaren, saj je na voljo brez recepta.

Še vedno pa se počuti slabo oziroma se zdaj počuti še slabše.

Postane depresiven, kar je prav tako stranski učinek famotidina.
Toda Janez tega ne ve.
Prav tako je stranski učinek famotidina to, da mu nenadoma začnejo rasti prsi, težave pa ima tudi s potenco.
To dvoje njegove depresije zagotovo ne olajša.

Janez, ki je z razpoloženjem vse bolj na psu, prebere, kako zelo zdravo naj bi bilo rdeče vino. Zato vsak dan pri večerji zvrne kakšen kozarček, včasih pa še pri kosilu.
Zakaj bi si vino omejeval, če je pa zdravo? Pa še razpoloženje mu popravi.

Vendar pa se Janez ne zaveda, da paracetamol v kombinaciji z alkoholom lahko hudo poškoduje jetra.

Poleg tega so njegova jetra močno obremenjena že zaradi prvega zdravila, famotidina, tako da se te poškodbe kaj hitro spreminjajo v kronične.

Jetra so sicer organ, ki se izjemno hitro obnavlja in je v nekaj tednih že popolnoma regeneriran. Vendar tudi jetra ne zmorejo delati čudežev, če morajo nenehno razgrajevati tuje sintetične snovi in alkohol.

Zato jetra (ki opravljajo v telesu nad 400 funkcij) v tem stanju nenehnega stresa kmalu omagajo in prenehajo učinkovito izvajati detoksifikacijo organizma.
Posledice so takojšnje in uničujoče, zlasti za imunski sistem.

Janezovo telo, ki ne zmore več presnavljati strupov, postane nemočna tarča raznih okužb. Zato mu zdravnik predpiše antibiotike. Antibiotiki zadajo Janezu najhujši udarec od vseh, saj mu dokončno sesujejo že tako načeti imunski sistem.
Obenem poškodujejo tudi njegova prebavila ter omogočijo razrast kandide.

Zdaj ima Janez žal tudi že kronično vnetje sinusov; zanj mu zdravnik predpiše zdravilo proti alergijam-antihistaminik, katerega neželeni stranski učinek pa je, da Janez kmalu postane tudi vzkipljiv in razdražljiv.

Pri tem seveda to zdravilo, antihistaminik, alergij prav čisto nič ne zdravi, le blokira njihove simptome.
Pa še to le v 40 do 60 % primerov, kajti alergije povzročajo tudi druge snovi in ne le histamin.

Hkrati so protialergijska zdravila znana po številnih stranskih učinkih, Tako ima Janez zdaj še glavobole, zvišan holesterol in motnje srčnega ritma.
Pogosto ga stiska v prsih, nenehno se znoji, povrnile pa so se tudi prebavne težave, kajti antihistaminik mu je povzročil vnetje želodca.
Janez tudi velikokrat bruha, njegov krvni sladkor je precej povišan, ima nenormalno krvno sliko in težave z uriniranjem, zadnje čase pa opaža še, da ima motnje pri koordinaciji gibov in svojega telesa ne obvladuje več popolnoma.

In tako naprej ... in naprej.

Pravzaprav v njegovem telesu ni več stvari, ki bi delovala normalno.

Uradna medicina, v vsej svoji krasoti in veličastnosti.

Verjetno vsak od nas pozna nekaj takšnih Janezov, ki so se zelo hitro spremenili v razvaline.

Psihične motnje, izpadanje las, težave z dihanjem, ustne afte, zvišanje telesne teže, nenormalnosti v EKG-ju, okvare vida, gomazenje po telesu, pordelost kože, nočne more, osebnostne spremembe, samomorilne misli … vse to je »normalno« in »sprejemljivo«, dokler »koristi prekašajo tveganje«.

Obstajajo pa še tudi taki stranski učinki, ki jih zdravnik nikoli ne vidi.
N.pr., žena Janeza zapusti, ker ne more več prenašati njegovih izbruhov besa in nenormalnega vedenja.
Otroci so se mu odtujili, morda bo izgubil tudi službo, saj je nenehno na bolniški, ko je na delu, pa se nanj ni mogoče več zanesti.

Vse zaradi nepomembne težavic s prebavoe, ki bi se dala zlahka urediti s kakšnim čajem ali zeliščnim pripravkom, če bi se Janezov zdravnik (ali Janez sam) na to seveda spoznal.

Ne zanašajte se na druge, zanesite se nase in na svoje telo.

Privoščite mu hrano – tisto naravno in brez črtnih kod ... Privoščite mu zdravje.


Predvsem pa, povejte naprej.

76. Strupena voda iz plastenk

Strupena voda iz plastenk

http://www.planet-lepote.com/odnosi_in_dobro_pocutje/zdravje/strupena_voda_iz_plastenk/stran=1

Tanja Matko
12. 11. 2009

Ustekleničena voda vsebuje zdravju škodljive snovi

V zadnjem času lahko opazimo intenziven porast prodaje in porabe vode iz plastenk, saj ljudje ne želijo več piti vode iz pipe, češ, da ni 'zdrava in dovolj čista', k čemur so zagotovo doprinesla mamljiva oglasna sporočila z energije polnimi, srečnimi in vitalnimi ljudmi, slikami neokrnjene narave in izvirov kristalno čiste vode na plastenkah in podobno. V prepričanju, da delajo nekaj koristnega za svoje zdravje, uporabniki tako kupujejo desetine plastenk tedensko – ne vedoč, da sebi in svojim otrokom dajejo strupe, ki imajo vpliv na hormonsko ravnovesje v telesu.

Znanstveniki v Nemčiji so v raziskavi namreč ugotovili, da plastika z oznako PET (preverite na dnu svojih plastenk), ki se jo med ostalim uporablja za plastenke za vodo, sprošča kemikalije, ki motijo delovanje hormonov. Te snovi se sproščajo v vodo in seveda tudi v vse ostale, v PET plastiko 'ustekleničene' pijače, ki nato vplivajo na estrogen in ostale reproduktivne hormone – tako kot snovi za plastificiranje BPA in ftalati (phthalates). Torej če pijete ustekleničeno vodo – ali še huje, jo dajete svojim otrokom – s tem uživate tudi estrogene komponente.

Drugi škodljiv učinek je, da ribe zaradi estrogenega delovanja plastike spreminjajo spol. Po svetu se namreč pojavlja zaskrbljujoče visoko število moških rib, ki začenjajo razvijati ženske spolne organe in celo proizvajati jajčeca. V raziskavah o škodljivem delovanju vode iz plastenk so v plastenke z vodo dali posebne polže, ki so izjemno občutljivi na estrogene komponente in po osmih tednih življenja v njih so imeli polži v plastenkah več kot dvakrat več zarodkov v svojih telesih kot polži, ki so v tem času živeli v steklenicah.

Testi so pokazali tudi neprimerljivo manj estrogenega delovanja v vodi iz pipe kot pa najbolj 'kakovostne' (glede na obljube oglaševalcev in cene) vode iz plastenk. Dr. Wagner, znanstvenik, ki je raziskavo vodil, je dejal, da je po teh rezultatih ponovno pričel s pitjem vode iz pipe, ki v zadnjem času neupravičeno dobiva slab sloves oz. preprosto ni več 'in'.

Podobno je pokazala druga raziskava, ki jo je vodil dr. William Shotyk in ki je bila objavljena v reviji Royal Society of Chemistry's. Ta raziskava je pokazala, da so v vodi sledovi antimona, kemikalije, ki se jo uporablja za izdelavo PET (polyethylene terephthalate) plastenk, ki jih uporablja velika večina 'proizvajalcev' ustekleničene vode. Že zelo majhne količine antimona lahko povzročijo, da se počutimo bolne in depresivne, medtem ko v večjih količinah izzove intenzivno bruhanje ali celo smrt. Raziskava je pokazala tudi, da se te snovi v vodi, ki je v plastenkah, višajo skupaj s časom, ko je voda v plastenkah – količine so se kar podvojile v samo treh mesecih!

Profesor Shotyk je dejal: "Nočem prestrašiti ljudi, vendar dejstvo je, da se antimon kontinuirano sprošča v vodo, ki je v plastenkah, zato voda iz plastenk ni primerna za pitje." V svoji raziskavi je testiral navadno vodo in mineralno vodo različnih proizvajalcev plastenk, ki so naprodaj v Kanadi, nato jo je ponovil še z evropskimi vodami. Raziskavi sta pokazali enaka dejstva: navadna voda je vsebovala izredno malo antimona. Testirana takoj po nalitju v plastenke je bila vsebnost antimona že višja, šest mesecev po odprtju plastenke pa izredno visoka. Antimon namreč prehaja v vodo na podoben način kot aroma in okus iz čajne vrečke.

Seveda pa bodo tisti, ki od prodaje vode iz plastenk mastno služijo, trdili drugače – Elizabeth Griswold, direktorica Kanadske zveze za ustekleničeno vodo (Canadian Bottled Water Association), je namreč dejala: "Količine antimona v vodi iz plastenk ljudi ne ogroža. Gre za sledove te snovi".

Seveda pa se z njo ne strinjajo strokovnjaki, ki so izvajali teste in raziskave in ki so se po ugotovitvah iz raziskav odločili, da ne bodo nikoli več pili vode iz plastenk. Dr. David Coggan, ki dela na univerzi v Southamptonu, je pozval, naj se opravijo nadaljnje raziskave, saj podatki, ki so na voljo, ne dajejo dovolj informacij o učinkih antimona in koliko ga je treba zaužiti, da ima strupeno delovanje. Poleg tega so v nekaterih vodah našli še druge strupene snovi, med drugimi naftalin (naphthalene), ki v večjih količinah povzroča poškodbe jeter.


Ekološki vidik

Drugi, a zato nič manj pomemben vidik kupovanja plastenk pa je ekološki. Dejstvo je, da se plastika, iz katere so plastenke, praktično nikoli ne razgradi in se tako kontinuirano nalaga v našem okolju. Skoraj 90 % plastenk se ne reciklira in pristanejo v našem okolju, kjer bi trajalo oz. traja tisoče (!) let, da se razgradijo.

Za izdelavo plastenk za vodo se porabi toliko olja/nafte, da bi za to količino lahko celo leto vozilo 100.000 avtomobilov. Še nadaljnje količine se ga porabi za prevoz te vode po svetu. Poleg tega se pri izdelavi plastenk porabi na hektolitre vode, prav tako tudi pri postopku čiščenja, pri katerem se porabi kar dvakrat več vode kot se z njo napolni plastenke!

To pa še ni vse – nastradajo seveda ponovno tisti, ki so pri vsem najmanj krivi – to so živali.

Največje morske želve orjaške usnjače umirajo, saj pogosto zaužijejo plastenke. Razlog je v tem, da se sicer prehranjujejo z meduzami oz. ožigalkarji, ki so precej podobne plastenkam – in tako v prepričanju, da bodo pojedle meduzo, pojedo plastično embalažo. Raziskava je pokazala, da je od leta 1885 dalje umrlo več kot 400 teh želv, pri več kot tretjini pa so v prebavilih našli plastiko. Poleg plastičnih vrečk so želve zaužile tudi plastične ovitke, žlice in ostalo nesnago sodobnega načina življenja človeka. V teh primerih zaužito sicer naj ne bi bilo vedno vzrok smrti, je pa vsekakor jasen pokazatelj, da je nerazgradljivih odpadkov, kamor sodi tudi plastika, odločno preveč – in žal tudi z vsakim dnem več. Eden izmed raziskovalcev, morski biolog Mike James z univerze v Halifaxu, je dejal: "Ne glede na to, če umreš od tega ali ne, če zaužiješ plastiko, to nikakor ne more biti dobro. To ni nekaj, kar naj bi te želve jedle in naravnost grozljivo je, da se v njihovi 'prehrani' pojavlja tako pogosto kot se."

V raziskavi, v kateri so hoteli ugotoviti, kako pogosto želve zaužijejo plastenke, so zajeli 408 želv, ki so nasedle – med njimi jih je kar 138 (torej 34 %) vsebovalo plastiko! Skupaj s porastom proizvodnje in uporabe izdelkov iz plastike od leta 1950 dalje narašča tudi število želv, ki te plastične izdelke 'vsebujejo'. Ta plastika lahko zapre prebavo in povzroči zatekanje in zaviranje prebave in tako vodi v počasno in bolečo smrt. Mike James je še dodal: "Orjaške usnjače so preživele veliko uničujočih dogodkov, zdaj pa se morajo soočati z nevarnostmi, ki jih prinaša človek in njegov način življenja."

Ob vseh teh podatkih se lahko vprašamo, zakaj bi sploh uživali nekaj, kar je strupeno, če se temu lahko izognemo, in ali se te snovi iz telesa izločajo (in če se, po kolikšnem času) ali kumulirajo. Osveščen potrošnik, ki mu ni vseeno za njegovo zdravje in zdravje njegovih potomcev, bo nad izdelki, ki mu lahko škodujejo, potegnil črto oz. jih vsaj omejil na najmanjšo možno mero. Če pa kljub vsem ugotovitvam še vedno vseeno dvomite, da je voda iz pipe bolj zdrava, si namesto plastenk raje omislite vodni filter.

Uporaba vode iz plastenk torej ne vpliva samo na naše zdravje, temveč tudi na zdravje živali na Zemlji in ima katastrofalen vpliv na okolje. Zato, kadar ni nujno (torej kadar gremo npr. na pot ali pri športu) nikar ne kupujmo vode in ostalih napitkov v plastenkah. Nekaj malega pa lahko naredimo tudi s tem, da plastične izdelke vržemo v smeti, se trudimo izogibati plastičnim izdelkom in ovojnini na sploh, če oz. kadar pa jih že moramo uporabiti, jih uporabimo večkrat, preden jih odvržemo. In nikar ne pozabimo na nakupovalne vrečke iz blaga, ki poleg tega, da jih lahko uporabljamo dolgo časa, so tudi razgradljive.