petek, 12. oktober 2012

100. Babywearing

Ko sem nosila v sebi tale moj dragoceni biser, sem dobila intuitivno sporocilo, da moram nabaviti sling, ne pa vozicka. Obsel me je hladen obcutek, da v vozicku odrivas otroka od sebe.
Moj mali angel steje sest mesecev in se vedno ne pozna vozicka, pac pa razne "slinge" in "carrierje".

http://www.slingbabies.co.nz/Site/History_2.ashx


Zakaj dojencki v Afriki ne jocejo?

http://www.naturalchild.org/guest/claire_niala.html


Hranjenje na 3 ali 4 ure? Spanje ob uri? Razvajanje?

http://ttfuture.org/blog/2/pleasure-bad-get-over-it
http://ttfuture.org/bonding/blog/breastfeeding-bonding-prevents-infant-mortality-and-suicide
http://ttfuture.org/bonding/articles

sobota, 21. maj 2011

99. Ne verjemi, potrudi se razumeti

Believe Nothing (but understand as much as you can)

http://www.youtube.com/watch?v=1S8AKHhNehU&feature=youtu.be

98. Marinaleda - alternativa, ki deluje

http://www.mladina.si/dnevnik/27-06-2008-marinaleda_-_alternativa__ki_deluje/

Že res, da parlamentarna demokracija, kot jo poznamo v Sloveniji, vlada v praktično vseh kotičkih Evrope, vseeno pa obstaja kraj v Evropski uniji, kjer se družbeno in politično življenje odvija po drugačnih principih. Mesto Marinaleda v Andaluziji na jugu Španije je primer, ki kaže, da je mogoče družbo urediti tudi na način, ki je večini Evropejcev že tuj ali pa ima celo negativen prizvok. V Marinaledi so namreč uvedli družbeno lastnino, prebivalci so zaposleni večinoma v zadrugah, delajo na polju in v tovarni, enakost je potrjena tudi pri plačah, politično odločanje pa je neposredno.


Primer Marinalede, sicer kraja z malo manj kot tri tisoč prebivalci, je zaradi tega in svoje zgodovine posebnost Španije. Prelomnica so bile prve demokratične volitve po padcu Francovega režima, na katerih je v kraju prepričljivo zmagal Kolektiv delavske enotnosti (Colectivo de Unidad de los Trabajadores). Demokracijo so vzeli zares in na samem začetku politično odločanje prenesli na same prebivalce, ki se o vsem dogovarjajo na rednih skupščinah v vsaki soseski in na generalni skupščini, kjer se zberejo vsi prebivalci kraja. »Politična demokracija brez ekonomske enakopravnosti je skoraj vedno lažna«, meni župan Juan Manuel Sánchez Gordillo, zato je bil največji izziv za novo oblast končati perečo revščino, ki je bila sicer tradicionalno značilna za jug Španije.

Ob koncu sedemdesetih let prejšnjega stoletja je bila namreč brezposelnost v Marinaledi več kot sedemdeset odstotna, to pa so lahko spremenili samo s pridobitvijo obdelovalne zemlje. Ker v Andaluziji dva odstotka posestnikov poseduje petdeset odstotkov zemlje, so se odločili za zasedbo dela posesti »El Humoso« v lasti veleposestnika vojvode del Infantada. Po več kot desetletju boja, ki je vključeval tako zasedbe kot ulične proteste in gladovne stavke ter posledično tudi številne aretacije, jim je andaluzijska avtonomna oblast dodelila 1,200 od veleposestnikovih sedemnajst tisoč hektarjev zemlje, ki jih je novo vodstvo Marinalede takoj podružbilo.
Še na začetku devetdesetih let se je na zemlji delalo le dva meseca na leto in sicer pri obiranju oliv, sedaj pa imajo praktično polno zaposlenost, s čimer se priljubljeni župan še posebej rad pohvali. Poleg oliv so začeli pridelovati še vino, artičoke, paprike in bob, vse pa predelujejo v tovarni, ki je prav tako v družbeni lasti. Samoupravljanje so uveljavili v vseh pogledih, saj se delavci sami odločijo kaj bodo pridelovali, pa tudi kolikšna bo plača, ki je enaka tako za delavce na polju kot tiste v tovarni. Izjeme niso niti zaposleni v pisarnah in vodstvu. Plača je določena na 47 evrov neto na delovni dan, ki traja v tovarni osem ur, na polju pa šest ur in pol, kar je sedem evrov več kot je določeno v dogovoru o plačah zaposlenih v kmetijstvu za Andaluzijo, sprejetem v Sevilli.

Druga specifika Marinalede je reševanje stanovanjske problematike, ki je drugod po Španiji velik problem. »Mi mislimo, da mora biti streha nad glavo pravica in ne le posel za peščico ljudi. Z osnovno človekovo pravico se ne sme špekulirati ali na račun nje obogateti«, odločno zatrdi župan Sánchez Gordillo. Tako so se odločili za radikalen pristop. Kdorkoli, ki živi najmanj dve leti v Marinaledi in ima še nerešen stanovanjski problem, je upravičen do skoraj brezplačne stanovanjske enote, ki meri devetdeset kvadratnih metrov s teraso in velikim vrtom. Ključno je bilo seveda znižanje stroškov gradnje, kar jim je uspelo s podružbljenjem zemlje, namenjene gradnji. Občina nezazidljivo zemljo bodisi kupi, bodisi razlasti lastnike, ki je ne želijo prodati, spremeni njeno namembnost in jo upravičencem brezplačno ponudi. Razlaščanje poznamo tudi pri nas, vendar se ga uporablja za dosego drugačnih ciljev, kot je recimo gradnja avtoceste. Ta pa je v prvi vrsti namenjena čim hitrejšemu pretoku izdelkov in tako služi predvsem gospodarskemu sektorju.

Kot za spletno Mladino pojasni župan Sánchez Gordillo, so se v občini odločili za sistem »samoizgradnje«. To pomeni, da ponudi občina upravičencem poleg parcele brezplačno tudi ves material potreben za gradnjo, ki ga priskrbi andaluzijska avtonomna oblast in občinskega arhitekta. Upravičenec mora nato hišo zgraditi sam, pri čemer mu seveda lahko pomagajo družinski člani ali prijatelji, lahko pa tudi najame delavce, da jo zgradijo namesto njega, če sam tega recimo ni zmožen. Ker stroški dela in zemlje niso vključeni v stroške hiše, se računa samo material, ki ga morajo upravičenci nato obročno odplačevati. Tudi ta obrok se določi na generalni skupščini, znaša pa petnajst evrov na mesec. Po koncu odplačevanja, ki traja lahko tudi sedemdeset ali več let, je hiša dokončno v lasti uporabnika. In čeprav se hiše lahko dedujejo, se jih ne sme prodati, s čimer so želeli onemogočiti vsakršne špekulacije. Na ta način so zgradili že tristo petdeset stanovanjskih enot.

Temelj političnega delovanja občine so že omenjene skupščine oziroma zbori občanov, tako na ravni posameznih sosesk oziroma ulic kot na občinski ravni. Sklicujejo se po potrebi. Na ravni sosesk večinoma dvakrat ali trikrat na mesec, na občinski malo bolj poredko. Na teh zborih se odloča o višini davkov, o razporejanju sredstev iz proračuna in podobno, vse sprejete odločitve pa je občinsko vodstvo dolžno formalizirati. Na zahtevo po zamenjavi kateregakoli od članov občinskega vodstva, tudi župana, ni treba čakati do naslednjih volitev, pač pa se lahko o tem odloča na vsaki generalni skupščini. Zanimivo je tudi, da nihče na občini, niti župan, za svoje delo ne prejema plačila, temveč vsi živijo od svojega dela zunaj vodenja občine.

Župan Sánchez Gordillo, ki je na tem položaju že od leta 1979, je prepričan, da bi lahko takšen sistem odločanja prenesli tudi v večje občine. Kot primer navaja brazilsko milijonsko mesto Porto Alegre, kjer prav tako poznajo takšne skupščine občanov. »Danes ni več tehničnih ovir za to, da bi predeli mesta odločali o določenih zadevah«, je optimističen Sánchez Gordillo.

Marinaleda, mesto, ki ne pozna stanovanjske problematike in brezposelnosti, kjer stane vrtec dvanajst evrov na mesec, kjer so celo zaprli policijsko postajo in ima v mestnem grbu zapisano »Marinaleda - utopija na poti k miru«, je zaradi tega in neposredne participacije unikum znotraj španske države. Družbeni sistem so tako radikalizirali, da je še opozicija leva. Dva od enajstih mestnih svetnikov ima namreč Zapaterova socialdemokratska stranka. Je sistem Marinalede komunizem, komunitarizem, socializem, humanitarizem? Župan se z nazivi ne obremenjuje. Bistvena se mu zdi neposredna participacija vseh prebivalcev in antikapitalistična miselnost. Na vprašanje, kako gleda na nekdanje vzhodne komunistične sisteme, župan odvrne, da so propadli zaradi zbirokratiziranosti in zmilitariziranosti, s čimer so se oddaljili od volje ljudi. Tega pa v Marinaledi ne želijo dopustiti.


http://www.nytimes.com/2009/05/26/world/europe/26spain.html

petek, 25. marec 2011

ponedeljek, 21. junij 2010

96. HO'OPONOPONO

EUREKA!!!

Danes sem dozivela razsvetljenje. To je nekaj fenomenalnega. To je precudovito. Da bi le ostalo trajno.
Ko sem zjutraj prebrala ta clanek... kot bi se odprla vrata temne sobe in bi se po vsem prostoru razlila vesoljna svetloba.

Kot bi me zadelo, me je preplavilo mocno custvo ljubezni... brezpogojne ljubezni!!!

Od srece bi najraje jokala in vriskala hkrati!
Nenadoma sem se zavedala, da ljubim vsa bitja tega sveta in da ne morem nikogar vec zaradi cesarkoli, ampak res za cisto nic vec obsojati.

Vso z leti nakopiceno intelektualno znanje je postalo v trenutku povsem razumljivo in hkrati povsem nepomembno.

Povsem sem se prepustila Bozanskemu, da me prevzame in koncno odlozila tezko breme odgovornosti.

Ob pogledu na sodelavce me je prevzela neskoncna ljubezen in sreca. Vsa nestrpnost je izginila in kakrsnokoli obsojanje je postalo nemogoce. V vsakem od njih sem videla delcek sebe in delcke iz svojega zivljenja. Nekdo me je popeljal v obdobje igrivosti in nagajivosti, nekdo drug v trnutke osamljenosti, pa dolgocasja, potrebe po samo-dokazovanju itd.

Moja notranja sreca se je cel dan odrazala na moji okolici.

Kupila sem si belezko in se zvecer spravila k meditaciji. V srcu sem se povezala z Bozanskim in si ponavljala:"Oprosti mi! Ljubim te!". V belezko sem si zapisovala imena vseh ljudi, ki so mi prihajali na misel in si zabelezila vse kar lahko storim zanje in kaj si bom s tem pozdravila.

To je bil nedvomno najlepsi in najbogatejsi dan mojega zivljenja!


HO'OPONOPONO by Joe Vitale

http://www.spiritussanctus.com/ho_oponopono.shtml


Dr. Ihelakala Hew Len je terapevt, ki je pozdravil vse hudo mentalno bolne kriminalce v nekem havajskem zaporu, brez da bi se kdajkoli srecal s katerim izmed njih. Pri svojem zdravljenju je terapevt uporabljal starodavno terapevtsko metodo imenovano HO'OPONOPONO.
Pri pregledovanju bolnikovih dosjejev je Dr. Len pravzaprav delal na samem sebi. Poglobil se je vase in raziskal kako je sam ustvaril bolnikovo stanje. Ta proces je posledicno zdravil bolnike in so jih po nekaj mesecih izpustili iz zapora.

Svojo odgovornost si vecinoma zamisljamo v okvirih lastnega razmisljanja in dejanj, nikakor pa se ne cutimo odgovorne za dejanja drugih. Narobe!

Kako je Dr. Lenu uspelo pozdraviti te bolnike? Ob poglablabljanju vasu je preprosto pozdravil tisti del sebe, ki jih je ustvaril. Ocistil se je vseh predsodkov in prepricanj, ter prosil Boga za nasvet, kako tem osebam lahko pomaga. Ppreprosto je ponavljal: "Zal mi je! Ljubim te!".

Terapevt razlaga, da je vse dogajanje v nasem zivljenju samo nasa odgovornost. Prakticno je cel svet nasa lastna kreacija.
Torej nismo odgovorni samo za besede in dejanja samih sebe, temvec za besede in dejanje vsakogar v nasem zivljenju.
Vsi teroristicni napadi, predsedniki, ekonomija,.. vse aktivnisti v katere smo vpleteni in jih ne maramo, .. so na nas samih, da jih pozdravimo. Oni ne obstajajo, obstaja samo nasa projekcija navzven iz nas samih.
Problem ni v njih, temvec v nas; da njih spremenimo, moramo najprej spremeniti sebe.

Ce zelis izboljsati lastno zivljenje, ga moras zdraviti. Zdravljenje samega sebe pa pomeni ljubiti samega sebe.
Z ljubeznijo do sebe se temeljito izboljsas in tako se polepsa tvoj svet.

Ho'oponopono (pomen: popraviti napako) je starodavna havajska metoda razresevanja problemov in sproscanja stresa. Po starodavni metodi so pri procesu ociscenja morale fizicno prisostvovati vse osebe, katerih se je zdravljenje tikalo.
Morrnah Simeona poucuje sodobno vezijo zdravljenja, po kateri zdravljenje poteka med tabo in Bogom.
Obrnemo se na Boga, da nas pozdravi vseh misli in spominov, ki nas obremenjujejo, saj Bog pozna nas osebni zapis.

Svet okoli nas je zgolj odsev nase notranjosti. Vkolikor smo ob ravnovesje in razburjeni, moramo pogledati vase, ne pa se osredotocati na objekt, ki navidezno povzroca nas problem. Prav vsaka bolezen in stres se lahko pozdravita iz nas samih.
Zahodni civilizaciji dela najvecji problem intelekt. Ta je locil ljudi od boga. Postali smo unicevalci, ker se zelimo sami spopadati s problemi ter jih resiti, ne pa se prepustiti neprekinjeni bozji energiji, da stece skozi nas in vse razresi.

Smo skupek vseh nasih izkusenj. Nosimo breme svoje preteklosti. Stresna situacija, ki nastopi v nasem zivljenju, je, ce pozorno opazujemo, zgolj prebujen spomin. Smo zrtve custev, ki se navezujejo na ta spomin. Podzavest je ta, ki poveze trenutno situacijo ali osebo z dogodkom iz preteklosti in sprozi stresno situacijo.

Namen procesa je najti navezo z bozanskim v sebi. Vsak trenutek lahko prosimo Boga za razresitev dogodkov, misli in besed ter se skozi proces povsem osvobodimo preteklosti. Ni potrebno analizirati, se soocati in ne razresevati problemov. Bog nas je ustvaril in le on lahko brise in popravi spomine.

Vsi spomini, vseh trenutkov od nase stvaritve, so zabelezEni v miselni formi in spravljeni v etericni realnosti.
Ta "kompjuter" imenujemo podzavest ali notranji otrok  in predstavla del osebnosti. Druga aspekta sta se razum ali mati in superzavest / duhovni aspekt ali oce. Skupaj tvorijo notranjo druzino, ki v povezavi z Bozjim Stvarnikom gradi sebi lastno identiteto.
Vsako clovesko bitje, rastlina, atom in molekula sestoje iz teh treh komponent in vsi zapisi se povsem razlikujejo.

Nasa najpomembnejsa naloga je najti naso pravo identiteto in mesto v vesolju.
CAS JE, DA SE BOZJI OTROCI VRNEMO DOMOV!

http://www.manifestourreality.com/blank.html

LJUBIM  TE
ZAL MI JE
ODPUSTI  MI
HVALA TI

sobota, 22. maj 2010

95. Zravilo za raka in artritis

http://www.youtube.com/watch?v=5At3k6M7rJI
http://www.youtube.com/watch?v=mXOtLK_9fRI&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=iXmZB_w85rY&NR=1

Metoda NIA

Dr George Ashkar

Za zdravljenje je najprej potrbno pripraviti rano.
Pri tem potrebujete:
  • britvico za odstranitev dlak
  • plasticni prstan premera 2,5cm, s katerim omejite obmocje rane in
  • selotejp za fiksiranje prstana
  • svezi cesen, ki ga nanasate na rano
  • pripomocek za stiskanje cesna
  • koscek folije, s katero prekrijete cesen
  • vpojno papirnato brisaco
  • elasticno obvezo
Ta obliz pustite na kozi do 6 ur, nakar ga odstranite. Pri odstranitvi boste potrebovali se
  • skarjice za nohte, skaterimi odstranite kozo in tako dobite rano.
Za vsakodnevno vzdrzevanje rane boste potrebovali:
  • bombazne vatke in
  • alkohol, za ciscenje rane
  • ciceriko, ki jo daste na rano
  • zelje za vzdrzevanje vlage
Obliz narejen iz papirnate brisace, ki ji odrezemo kvadratno odprtino, jo prepolovimo in vanjo polozimo zeljni list list, je zelo pomemben za vzdrzevanje vlage na rani. Vkolikor se posusi, je zelo bolece odstraniti ciceriko. Ko je cicerika zasicena, jo zamenjamo s suho.

"Obliz" zelo tesno obvijete z elasticnim povojem.

http://www.youtube.com/watch?v=2hq0HgEJWCU&NR=1
http://www.youtube.com/watch?v=3qQHVUtWVOg&NR=1


http://www.cancercure.pl/therapy.html

petek, 14. maj 2010

94. Viktorija Boutenko o zelenih kašastih sokovih

http://aljatasi.com/2010/03/viktorija-boutenko-o-zelenih-kasastih-sokovih/

Viktorija Boutenko je povsem običajna ženska. In mati. Ker je Rusinja, zelo rada je, še posebej zvečer, ko je utrujena, priznava. Ko je z družino emigrirala v ZDA, je simbol svobode ugledala na polnih policah v supermarketu. V dveh letih uživanja te svobode se je zredila na 135 kilogramov in zbolela za srčno aritmijo. Možu Igorju so zaradi težav s ščitnico zdravniki napovedali le še dva meseca življenja. Hčerka Varja je postala astmatičarka, sin Sergej pa sladkorni bolnik. Ker mu Viktorija ni želela dajati injekcij inzulina, ji je socialna služba zagrozila, da bo sina dala v rejo, njo pa v zapor.

Dan, ko je izključila štedilnik, je bil najsrečnejši v Viktorijinem življenju. Boutenkovi so se s surovo hrano pozdravili in svoje izkušnje opisali v knjigi Družina presnojedcev. Po sedmih letih pa so se začele težave. Presne hrane so se naveličali, vračati so se začele tudi zdravstvene težave (na primer z zobmi). Viktorija se je spet lotila raziskovanja. In iznašla recept za zelene kašaste sokove.


Čudežno zelenje
Zelenje je nova prehranska kategorija, ki jo je uvedla prav Boutenkova. To ni ne sadje ne zelenjava, ampak zeleni listi rastlin (na primer listi korenja, rdeče pese ali repe, pa tudi vsi drugi zeleni listi užitnih rastlin, na primer koprive, zelišč ali dreves). Izbira je pestra, in tudi sicer je dobro uživati vsaj nekaj vrst zelenja, ne samo ene, svetuje Boutenkova. Sama se je pri iskanju primerne hrane zgledovala po šimpanzih, ki so genetsko zelo podobni človeku. Njihova prehrana je sestavljena iz polovice sadja, nekaj manj zelenja in cvetja, majhen odstotek pa predstavljajo insekti in lubje.
Ker zelenja ni nihče resneje proučeval, je bila Boutenkova šokirana, ko je odkrila, koliko več vitaminov in mineralov vsebujejo na primer listi rdeče pese v primerjavi z gomoljem. Slednji ima več le kalorij, ogljikovih hidratov in maščob, medtem ko imajo listi kar 2000-krat več vitamina K, 200-krat več vitamina A itn. Največ hranil vsebujejo listi mladih rastlin, preden te zacvetijo.


Sokovi, bogati z vlakninami

Za pripravo zelenih kašastih sokov po receptu Viktorije Boutenko (pol zelenja, pol sadja in voda) potrebujemo dober mešalnik z močjo vsaj tisoč vatov. Enega najboljših in v svoji kategoriji najcenejših na tržišču si lahko ogledate na spletni strani http://www.thehealthylivingshow.com/ . Prednost kašastih sokov v primerjavi z običajno zelenjavo je v tem, da z mešalnikom razbijemo trdo celulozno ovojnico in tako naše telo laže vsrka hranilne snovi, ki so v listih. Da bi zelene liste sami prežvečili, potrebujemo dobre modrostne zobe, veliko časa in potrpljenja ter dovolj želodčne kisline (kar pri večini ljudi ni slučaj), tako da bi brez pomoči mešalnika težko zaužili zadostno količino zelenja. V primerjavi s sokovi, ki jih stisnemo v sokovniku, pa naj bi bili kašasti sokovi, pripravljeni v mešalniku, boljši zato, ker vsebujejo tudi vlaknine, ki kot goba posrkajo toksine v telesu. Za pripravo kašastih sokov v mešalniku potrebujemo tudi bistveno manj časa, vsega nekaj minut. Prebava se izboljša, po nekaj dneh uživanja teh sokov pa lahko izkusimo klasične simptome razstrupljanja, kot so glavobol, utrujenost itd. Zato Boutenkova priporoča čiščenje črevesja (klistir dvakrat ali trikrat, kolonhidroterapija). Zeleni kašasti sokovi naj bi bili po njenem mnenju tako zdravilni zato, ker odpravijo dva poglavitna vzroka vseh bolezni: zastrupljenost telesa in pomanjkanje hranil, za katerim trpimo, ker uživamo osiromašeno hrano, na primer rafinirano moko in sladkor.


Moramo jesti živalske beljakovine?


“Ne. Problem lahko nastane samo zaradi pomanjkanja vitamina B12. O tem sem opravila raziskavo in ugotovila, da tisti, ki uživajo ekološko pridelano presno hrano in je pred uporabo ne operejo, nimajo pomanjkanja vitamina B12. Če torej pojemo nekaj umazanije, bakterij in insektov v ekološko pridelanem zrelem sadju, smo rešili še zadnji problem. Vse druge potrebne hranilne snovi namreč v obilju najdemo v zelenju. Bojimo se parazitov, premalo pa se bojimo kemikalij. Sicer pa, prosim, ne verjemite mi na besedo. Poskusite in se prepričajte sami. Dva tedna uživajte zelene kašaste sokove, in če se boste počutili bolje, jih uživajte še naprej.”

 
Tri knjige v slovenščini

V slovenskem prevodu so izšle tri knjige Viktorije Boutenko, vse pri založbi Aura: Družina presnojedcev, Zeleno za življenje in Dvanajst korakov do presne hrane. Boutenkova je sicer napisala več knjig (prodala jih je okrog četrt milijona), najuspešnejša med njimi pa je Zeleno za življenje, v kateri je izdala recept za zelene kašaste sokove in je prevedena v 24 jezikov.

 
ALJA TASI


Boutenko family, also known as the Raw Family:
http://www.rawfamily.com/