Svet v katerem živimo, nas nenehno bombardira z raznimi zagotovljenimi oblikami hitrega uspeha.
A razne obljube razsvetljenja in bogastva "čez noč", se kljub vztrajnemu prizadevanju izkažejo kot zelo kratkotrajne. Njihov namen je izboljšati našo samopodobo, nam dati občutek, da lahko boljši izgled in boljše počutje dosežemo z minimalnim naporom. Vsakdo se želi dobro počutiti in živeti bogatejše življenje, a le redki so pripravljeni vložiti trud za dosego ciljev.
Sistem ignorira ravnovesje, ki je del sveta in bi se ga morali zavedati. Harmonija, ki predstavlja vez med zmedo in zavedanjem, med očitnim in nejasnim, dosegljivim in nedosegljivim; naravni jing in jang.
Stvarstvo je neraziskano, dokler ga ne raziščemo, a nekaj bo se vedno ostalo neznano in nerazumljivo, kar moramo spoštovati.
Ker smo "civilizirani", si jemljemo pravico, da teh nekaj koščkov puzel silimo skupaj.
Znanja in moči ni možno doseči čez noč.
Ljudje naivno verjamejo, da jim delavnica čez vikend ali kak tedenski tečaj starodavnega znanja ali raznolike zdravilne tehnike prinesejo razumevanje in modrost. To je lahko zgolj podlaga za pravo učenje, ki pride z izkušnjami.
Resnično znanje si moramo prislužiti. Je proces skozi vse življenje, je način življenja.
Priti mora iz srca in biti spoštovan.
Iskalec mora doumeti, da je za duhoven razvoj potrebno postati celostna oseba in širiti obzorje na vseh področjih.
Učenje postane znanstveno popotovanje, na katerem ne odkrivamo zgolj zakonov vesolja, tem več tudi razumemo, zakaj smo osebki, ki smo postali.
Na tej poti se moramo prav tako soočati s svojimi strahovi. Prisiljeni smo spreobrniti naše šibkosti v moč.
Zavedanje dvojnosti nas pripelje do spoznanja pomembnosti ravnotežja v našem življenju.
Dvojna polarnost med našimi vrlinami in pomanjkljivostmi, naso ljubeznijo in sovraštvom ter veseljem in žalostjo.
Razkrije se nam splet niti življenja, katere del smo vsi. Sprevidimo, da nas je k ponovni združitvi navdihnil Duh, ki nas obdaja, Zemlja, ki nas je zibala in Stvarnik, ki nas je ustvaril.
Vso znanje je pred nami in čaka da ga dosežemo. Namenjeno je tistim, ki ga sprejmejo z odgovornostjo in spoštujejo ravnovesje katerega del smo.
************ Povzetek iz knjige "Animal Messenger" , sporočilo, ki nam ga prinašajo Magpies, imenovane "evropske črnobele vrane".************
Magpies se zlahka udomačijo. Jedo človeku iz rok, posod in pikniških košar.
Prepoznavne so po svojem petju. So znanilke novega dne.
Ko imajo mladiče, so lahko zelo napadalne.
Opisane so kot vztrajne pri doseganju cilja, pa naj gre za hrano, svobodo ali avanturo.
Njihovo poslanstvo je ravnovesje, predstavljajo jing in jang živalskega sveta.
http://www.youtube.com/watch?v=D7nwPZrs5sc&feature=related
petek, 29. avgust 2008
torek, 26. avgust 2008
23 'Dobro' in 'Zlo'
Tako zelo se razveselim komentarjev, da najraje ne bi šla v službo, temveč bi napisala še kakšen blog ali tri. ...očitno je moj ego še zelo živ... :) ...ampak se ga končno zavedam in ga budno opazujem.
Naše okolje veliko uporablja izraza ego in ljubezen do samega sebe. Kot prava tehtnica sem šla skozi veliko muk, da bi razumela razliko med njima in našla tisto mejo med tako negativno označenim egom in zelo opevano ljubeznijo do samega sebe. V Tolletovih knjigah sem končno našla odgovor, ki me je pomiril.
Ali je res potrebno imeti odnos do samega sebe?
Zakaj preprosto nisi svoja bit? Zakaj se moramo deliti na jaz in bit, subjekt in objekt? Tale razumsko vodena ločenost je bistvo vseh nesoglasij in nasprotij v našem življenju.
Z razsvetljenostjo postaneš eno. Prenehaš se obsojati, prenehaš se smiliti sam sebi, nisi ponosen nase, se ne sovražiš.... Ne obstaja več jaz, ki bi ga moral zaščititi, braniti in hraniti.
Z razsvetljenostjo en odnos odpade: odnos do samega sebe. Ko se le temu odpoveš, bodo vsi tvoji preostali odnosi, odnosi z ljubeznijo.
Prav tako me je po prvih romantičnih izkušnjah begala naša dvoličnost. Razlika v odnosu do prijatelja in razlika v odnosu do partnerja.
Prijatelja lahko podpiraš v vseh njegovih odločitvah in mu želiš čim več razburljivih doživetij in ga seveda vedno razumeš ter nikoli ne obsojaš.
Kaj pa "ljubljenega" sopotnika? Najraje bi ga zaklenili na varno in imeli pod 24-urnim nadzorom. Vkolikor doživi kakšen srečen trenutek brez tvoje vpletenosti, pa mu že poskusiš vzbuditi občutek krivde in mu dati vedeti, da je naredil nekaj slabega.
Podobne dogodke v neki situaciji označimo za dobre, v naslednji pa za negativne.
Kako lahko ločimo dobro in zlo?
Ali sploh vidimo celotno sliko?
Ni slabih in dobrih dogodkov, je le tok dogodkov, ki imajo svoj namen. Edino modro se je toku dogodkov prepustiti, le ego se upira toku, ter ustvarja svojo dramo in se hrani v nesreči.
Pojav bolezni ali nesrečen dogodek je lahko sprva videti kot slab, a čas pokaže kaj je bilo v temu pozitivnega.
Morda ste postali bolj dovzetna in bolj resnična oseba.
Kje je izvor naše potrebe po ločevanju na dobro in zlo?
Zakaj doživljamo občutek krivde?
http://www.youtube.com/watch?v=uH3dtxIyClM&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=vTuv90PiLbg&feature=related
Irski profesor teologije, Miceal Ledwith v filmu "What the Bleep!" razpreda zgodovino religije. Njen namen pred tisočletji je bil vzpostaviti nadzor in oblast.
Podoba "boga" s sivo brado, ki sedi na oblaku in budno spremlja vsa naša dejanja, ter jih zapisuje. Ko bo napočil "sodni dan", pa se bomo morali zagovarjati. Da nam je življenje "lažje", pa imamo različne zapise z zapovedmi kaj se sme in kaj ne, kaj je prav in kaj narobe.
Trdi, da smo prav vsi "verni" in živimo po "božjih zapovedih", četudi morda nikoli nismo bili ne v cerkvi, ne v sinagogi ali v mošeji.
Če deček izgubi očeta, kaj mu povemo, kam je odšel? V nebesa! Razmislite o 10 božjih zapovedih. Se vaša moralna načela opirajo nanje? Se bojite kazni, če ste prepričani, da ste ga polomili? Vas razjeda krivda za storjene napake?...
Vsa ta načela so bila v nas vcepljena skozi tisočletja z namenom nadvlade in niso prav nic del nas. Dobro in zlo ne obstajata, vse so le izkušnje. Biti moramo dovolj zavestni, ter se zavedati fizikalnih zakonov, ki veljajo v vesolju; vsaki akciji sledi reakcija. Vsako dejanje bo prineslo posledice s katerimi se bomo morali slej kot prej spoprijeti. Pomemben je le občutek miru, ki ga občutimo v svoji duši.
Namen našega rojstva zagotovo ni, da se čimbolj "uspešno" prebijemo skozi življenje; da ne postanemo kak zadrogiranec ali spolni obsedenec... Namen je mnogo višji.
Raziskati neznano in odkriti našo moč. ....Ni čudežev, je le višji nivo zavesti.
Lahko vplivamo na tok dogodkov?
Ali lahko premagamo bolezni?
Ali postanemo celo nesmrtni?
Naše okolje veliko uporablja izraza ego in ljubezen do samega sebe. Kot prava tehtnica sem šla skozi veliko muk, da bi razumela razliko med njima in našla tisto mejo med tako negativno označenim egom in zelo opevano ljubeznijo do samega sebe. V Tolletovih knjigah sem končno našla odgovor, ki me je pomiril.
Ali je res potrebno imeti odnos do samega sebe?
Zakaj preprosto nisi svoja bit? Zakaj se moramo deliti na jaz in bit, subjekt in objekt? Tale razumsko vodena ločenost je bistvo vseh nesoglasij in nasprotij v našem življenju.
Z razsvetljenostjo postaneš eno. Prenehaš se obsojati, prenehaš se smiliti sam sebi, nisi ponosen nase, se ne sovražiš.... Ne obstaja več jaz, ki bi ga moral zaščititi, braniti in hraniti.
Z razsvetljenostjo en odnos odpade: odnos do samega sebe. Ko se le temu odpoveš, bodo vsi tvoji preostali odnosi, odnosi z ljubeznijo.
Prav tako me je po prvih romantičnih izkušnjah begala naša dvoličnost. Razlika v odnosu do prijatelja in razlika v odnosu do partnerja.
Prijatelja lahko podpiraš v vseh njegovih odločitvah in mu želiš čim več razburljivih doživetij in ga seveda vedno razumeš ter nikoli ne obsojaš.
Kaj pa "ljubljenega" sopotnika? Najraje bi ga zaklenili na varno in imeli pod 24-urnim nadzorom. Vkolikor doživi kakšen srečen trenutek brez tvoje vpletenosti, pa mu že poskusiš vzbuditi občutek krivde in mu dati vedeti, da je naredil nekaj slabega.
Podobne dogodke v neki situaciji označimo za dobre, v naslednji pa za negativne.
Kako lahko ločimo dobro in zlo?
Ali sploh vidimo celotno sliko?
Ni slabih in dobrih dogodkov, je le tok dogodkov, ki imajo svoj namen. Edino modro se je toku dogodkov prepustiti, le ego se upira toku, ter ustvarja svojo dramo in se hrani v nesreči.
Pojav bolezni ali nesrečen dogodek je lahko sprva videti kot slab, a čas pokaže kaj je bilo v temu pozitivnega.
Morda ste postali bolj dovzetna in bolj resnična oseba.
Kje je izvor naše potrebe po ločevanju na dobro in zlo?
Zakaj doživljamo občutek krivde?
http://www.youtube.com/watch?v=uH3dtxIyClM&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=vTuv90PiLbg&feature=related
Irski profesor teologije, Miceal Ledwith v filmu "What the Bleep!" razpreda zgodovino religije. Njen namen pred tisočletji je bil vzpostaviti nadzor in oblast.
Podoba "boga" s sivo brado, ki sedi na oblaku in budno spremlja vsa naša dejanja, ter jih zapisuje. Ko bo napočil "sodni dan", pa se bomo morali zagovarjati. Da nam je življenje "lažje", pa imamo različne zapise z zapovedmi kaj se sme in kaj ne, kaj je prav in kaj narobe.
Trdi, da smo prav vsi "verni" in živimo po "božjih zapovedih", četudi morda nikoli nismo bili ne v cerkvi, ne v sinagogi ali v mošeji.
Če deček izgubi očeta, kaj mu povemo, kam je odšel? V nebesa! Razmislite o 10 božjih zapovedih. Se vaša moralna načela opirajo nanje? Se bojite kazni, če ste prepričani, da ste ga polomili? Vas razjeda krivda za storjene napake?...
Vsa ta načela so bila v nas vcepljena skozi tisočletja z namenom nadvlade in niso prav nic del nas. Dobro in zlo ne obstajata, vse so le izkušnje. Biti moramo dovolj zavestni, ter se zavedati fizikalnih zakonov, ki veljajo v vesolju; vsaki akciji sledi reakcija. Vsako dejanje bo prineslo posledice s katerimi se bomo morali slej kot prej spoprijeti. Pomemben je le občutek miru, ki ga občutimo v svoji duši.
Namen našega rojstva zagotovo ni, da se čimbolj "uspešno" prebijemo skozi življenje; da ne postanemo kak zadrogiranec ali spolni obsedenec... Namen je mnogo višji.
Raziskati neznano in odkriti našo moč. ....Ni čudežev, je le višji nivo zavesti.
Lahko vplivamo na tok dogodkov?
Ali lahko premagamo bolezni?
Ali postanemo celo nesmrtni?
petek, 22. avgust 2008
22 Ljubezen
http://www.youtube.com/watch?v=zaRBWY-o8DQ&feature=related
Za uvod bi rada navedla, kar mi je prijateljica napisala v e-mailu:
"Kaj nam ja namenil Bog? Da bi bili srečni, da bi živeli skupaj z Njim in med sabo v harmoniji, da bi se človeski rod nadaljeval v neskončnost, v neskončno intoksikacijo prave ljubezni.
Kaj si želi Bog? Denarja, moči ali modrosti? Tega ima vsega sam največ. Ustvaril nas je za ljubezen. Tako ljubezen, ki se rojeva v ljubeči družini."
Jaz bi še želela dodati, da je ljubezen edina pot do resničnega bogastva in modrosti.
http://www.youtube.com/watch?v=V3miuaOWsj8&feature=user
Razsvetljen ali ne, v fizični obliki si ali moški ali ženska, torej le del celote. Ta nepopolnost se odraža kot privlačnost med moškim in žensko, močan magnet, vrtinčenje nasprotne si energije.
Zakaj imamo takšno potrebo po romantičnem razmerju? Potreba je povsem duhovna, konec dvojnosti in koncna zdruzitev v celoto ter globok občutek zadovoljitve potreb in globoko zakoreninjenih strahov.
Najvišji fizični nivo združitve, ki smo ga sposobni doseči, je spolnost. Ta globoko zadovoljujoči stadij, pa je zgolj utrinek raja, ki ga iščemo, saj enosti ni moč najti na fizični ravni.
Ljudje, ki živijo zgolj v svojih glavah, s predstavo o sebi, ki zavisi od položaja v družbi, od uspehov in neuspehov, od posedovanja imetja in se vedno znova istovetijo z novimi stvarmi, nikoli ne najdejo zadovoljstva ter doživljajo vedno večje strahove.
In potem se pojavi posebno romantično razmerje. Rešitev za vse potrebe ega! Vsaj tako sprva izgleda. Vse je dobilo končno svoj smisel in povezal si se z vesoljem, katerega središče je ljubljeni. A stadij zaljubljenosti zmotijo prvi prepiri, razočaranja, čustveno in morda celo fizično nasilje. Ljubezensko razmerje se spremeni v bojišče med ljubeznijo in sovraštvom.
Nezavedna razmerja, ki jih vodijo naše misli, niso možna brez negativnosi, ki se pojavlja v obliki posestništva, ljubosumja, nadzora, neizrečenih groženj, nadvlade, manipulacije, kritiziranja, obsojanja, krivde, jeze in nezavednega maščevanja za bolečine iz preteklosti doživete v družini in okolju.
http://www.youtube.com/watch?v=vshBnR4Z9x8
Pozitivno stran razmerja oznacujemo kot "ljubezen". Globoko zadovoljujoč obcutek, zaradi katerega se počutite živi. Vaše življenje je dobilo svoj pomen, saj vas nekdo potrebuje, si vas želi in vam daje občutek, da ste nekaj posebnega. Skupaj se pocutita kot celota in ves preostali svet izgubi pomembnost.
Postanete odvisni od druge osebe. Podobno kot droga; ko je na voljo, ste na višku, a če se pojavi nevarnost za izgubo ljubljenega, to vodi v ljubosumje, čustveno izsiljevanje in obtoževanje - strah pred izgubo.
Vkolikor vas druga oseba zapusti, vas to pahne v obup in nežna čustva se lahko sprevržejo v divje maščevanje.
Kje je sedaj ljubezen?
Se lahko ljubezen nenadoma sprevrže v sovraštvo?
Ali je to res ljubezen ali zgolj odvisnost?
Vkolikor se v vašem razmerju odražata "ljubezen" in njeno nasprotje, čustveno nasilje, itd, ste zamenjali ljubezen s potrebami ega in odvisnostjo.
Ego potrebujo drugo osebo, da se čuti bolj izpopolnjenega. Vkolikor se zgodi, da ta druga oseba več ne zadovoljuje potreb ega, pa se pojavita strah in bolečina. Za bolečino krivite partnerja ter se zanjo maščujete. Takšen napad nezavednega ega prebudi še partnerjevo bolečino; v upaju, da bo s kaznijo dosegel lepše vedenje "ljubljenega".
Prava ljubezen ne pozna nasprotja. Ne morete partnerja en trenutek ljubiti, že naslednji pa napadati.
Vsaka odvisnost je izvor nezavednega zavračanja soočiti se z lastno bolečino. Odvisnost se začne in konča z bolečino, pa naj bo odvisnost od alkohola, hrane, kakeršnekoli droge ali osebe. Nekaj ali nekoga izkoriščaš, da bi si prikril svojo bolečino.
Prav zato se romantična razmerja po začetni evforiji sprevržejo v tolikšno nesrečo in trpljenje.
Romance ne povzročajo bolečine, temveč jo spravijo na plano.
http://www.youtube.com/watch?v=uLfEADDxBS4&feature=user
Vsaka odvisnost doseže višek, ko postane neznosna.
To je razlog, zakaj si večina ljudi izbere pobeg iz sedannjosti z osredotočanjem na prihodnost.
A edina rešitev je, da se zavestno prepustite sedanjemu trenutku ter se soočite z bolečino in strahovi. Sedanjost bo razrešila preteklost ter razblinila iluzijo.
Izogibanje romantičnim razmerjem pravtako ni rešitev. Bolečina je vseeno prisotna.
Zgrešena razmerja vas bodo prej prebudila, kot pa dolgoletno samotarjenje v puščavi ali v vaši sobi.
http://www.youtube.com/watch?v=ctgggBU_k4g&feature=user
Osredotočite se na zavedanje tega trenutka! Vaša zavest mora biti zelo močna, da razmišljanja, ki se vam podijo po glavi ne zamenjate s tem kdo ste vi.
Prepoznati morate mir izpod mentalnim hrupom, ljubezen izpod trpljenjem, to vas bo popeljalo v svobodo, k predaji in razsvetjenju.
Trenutek, ko se kriticni razum ustavi in se prepustite toku, ste osvobojeni razuma. Sedaj je prostor za ljubezen, veselje in mir.
Najprej prenehajte z obsojanjem sebe, nato partnerja. Sprejmite partnerja kot je, to vas popelje nad egom. Igre razuma izginejo, ni več žrtev in krivcev.
Resnična ljubezen ne pozna "srečnega konca", saj se nikoli na konča.
Za uvod bi rada navedla, kar mi je prijateljica napisala v e-mailu:
"Kaj nam ja namenil Bog? Da bi bili srečni, da bi živeli skupaj z Njim in med sabo v harmoniji, da bi se človeski rod nadaljeval v neskončnost, v neskončno intoksikacijo prave ljubezni.
Kaj si želi Bog? Denarja, moči ali modrosti? Tega ima vsega sam največ. Ustvaril nas je za ljubezen. Tako ljubezen, ki se rojeva v ljubeči družini."
Jaz bi še želela dodati, da je ljubezen edina pot do resničnega bogastva in modrosti.
http://www.youtube.com/watch?v=V3miuaOWsj8&feature=user
Razsvetljen ali ne, v fizični obliki si ali moški ali ženska, torej le del celote. Ta nepopolnost se odraža kot privlačnost med moškim in žensko, močan magnet, vrtinčenje nasprotne si energije.
Zakaj imamo takšno potrebo po romantičnem razmerju? Potreba je povsem duhovna, konec dvojnosti in koncna zdruzitev v celoto ter globok občutek zadovoljitve potreb in globoko zakoreninjenih strahov.
Najvišji fizični nivo združitve, ki smo ga sposobni doseči, je spolnost. Ta globoko zadovoljujoči stadij, pa je zgolj utrinek raja, ki ga iščemo, saj enosti ni moč najti na fizični ravni.
Ljudje, ki živijo zgolj v svojih glavah, s predstavo o sebi, ki zavisi od položaja v družbi, od uspehov in neuspehov, od posedovanja imetja in se vedno znova istovetijo z novimi stvarmi, nikoli ne najdejo zadovoljstva ter doživljajo vedno večje strahove.
In potem se pojavi posebno romantično razmerje. Rešitev za vse potrebe ega! Vsaj tako sprva izgleda. Vse je dobilo končno svoj smisel in povezal si se z vesoljem, katerega središče je ljubljeni. A stadij zaljubljenosti zmotijo prvi prepiri, razočaranja, čustveno in morda celo fizično nasilje. Ljubezensko razmerje se spremeni v bojišče med ljubeznijo in sovraštvom.
Nezavedna razmerja, ki jih vodijo naše misli, niso možna brez negativnosi, ki se pojavlja v obliki posestništva, ljubosumja, nadzora, neizrečenih groženj, nadvlade, manipulacije, kritiziranja, obsojanja, krivde, jeze in nezavednega maščevanja za bolečine iz preteklosti doživete v družini in okolju.
http://www.youtube.com/watch?v=vshBnR4Z9x8
Pozitivno stran razmerja oznacujemo kot "ljubezen". Globoko zadovoljujoč obcutek, zaradi katerega se počutite živi. Vaše življenje je dobilo svoj pomen, saj vas nekdo potrebuje, si vas želi in vam daje občutek, da ste nekaj posebnega. Skupaj se pocutita kot celota in ves preostali svet izgubi pomembnost.
Postanete odvisni od druge osebe. Podobno kot droga; ko je na voljo, ste na višku, a če se pojavi nevarnost za izgubo ljubljenega, to vodi v ljubosumje, čustveno izsiljevanje in obtoževanje - strah pred izgubo.
Vkolikor vas druga oseba zapusti, vas to pahne v obup in nežna čustva se lahko sprevržejo v divje maščevanje.
Kje je sedaj ljubezen?
Se lahko ljubezen nenadoma sprevrže v sovraštvo?
Ali je to res ljubezen ali zgolj odvisnost?
Vkolikor se v vašem razmerju odražata "ljubezen" in njeno nasprotje, čustveno nasilje, itd, ste zamenjali ljubezen s potrebami ega in odvisnostjo.
Ego potrebujo drugo osebo, da se čuti bolj izpopolnjenega. Vkolikor se zgodi, da ta druga oseba več ne zadovoljuje potreb ega, pa se pojavita strah in bolečina. Za bolečino krivite partnerja ter se zanjo maščujete. Takšen napad nezavednega ega prebudi še partnerjevo bolečino; v upaju, da bo s kaznijo dosegel lepše vedenje "ljubljenega".
Prava ljubezen ne pozna nasprotja. Ne morete partnerja en trenutek ljubiti, že naslednji pa napadati.
Vsaka odvisnost je izvor nezavednega zavračanja soočiti se z lastno bolečino. Odvisnost se začne in konča z bolečino, pa naj bo odvisnost od alkohola, hrane, kakeršnekoli droge ali osebe. Nekaj ali nekoga izkoriščaš, da bi si prikril svojo bolečino.
Prav zato se romantična razmerja po začetni evforiji sprevržejo v tolikšno nesrečo in trpljenje.
Romance ne povzročajo bolečine, temveč jo spravijo na plano.
http://www.youtube.com/watch?v=uLfEADDxBS4&feature=user
Vsaka odvisnost doseže višek, ko postane neznosna.
To je razlog, zakaj si večina ljudi izbere pobeg iz sedannjosti z osredotočanjem na prihodnost.
A edina rešitev je, da se zavestno prepustite sedanjemu trenutku ter se soočite z bolečino in strahovi. Sedanjost bo razrešila preteklost ter razblinila iluzijo.
Izogibanje romantičnim razmerjem pravtako ni rešitev. Bolečina je vseeno prisotna.
Zgrešena razmerja vas bodo prej prebudila, kot pa dolgoletno samotarjenje v puščavi ali v vaši sobi.
http://www.youtube.com/watch?v=ctgggBU_k4g&feature=user
Osredotočite se na zavedanje tega trenutka! Vaša zavest mora biti zelo močna, da razmišljanja, ki se vam podijo po glavi ne zamenjate s tem kdo ste vi.
Prepoznati morate mir izpod mentalnim hrupom, ljubezen izpod trpljenjem, to vas bo popeljalo v svobodo, k predaji in razsvetjenju.
Trenutek, ko se kriticni razum ustavi in se prepustite toku, ste osvobojeni razuma. Sedaj je prostor za ljubezen, veselje in mir.
Najprej prenehajte z obsojanjem sebe, nato partnerja. Sprejmite partnerja kot je, to vas popelje nad egom. Igre razuma izginejo, ni več žrtev in krivcev.
Resnična ljubezen ne pozna "srečnega konca", saj se nikoli na konča.
petek, 15. avgust 2008
21 Energija
"Osnovno gradivo vesolja je v svojem jedru videti kot čista energija, ki se prilagaja človekovemu namenu in pričakovanju, in sicer tako, da se bije s starim mehaničnim pojmovanjem vesolja - kakor da bi samo naše pričakovanje spodbudilo energijo v nas, da steče v svet in vpliva na druge energijske sisteme.
Ljudje bomo sčasoma doumeli, da je vesolje sestavljeno iz dinamične energije, energije, ki nas vzdržuje in se odziva na naša pričakovanja. Vendar bomo spoznali tudi to, da smo ločeni od prvotnega vira te energije, da smo sami pretrgali vez in se zato počutimo šibke, negotove in pomanjkljive.
Zaradi tega primanjkljaja se človeška bitja že od nekdaj trudijo, da bi povečala svojo energijo na edini način, ki ga poznajo; skušamo jo psihološko ukrasti drugim; in to je tisto podzavestno tekmovanje, ki je vzrok vsem človekovim navzkrižjem na svetu."
James Redfield: CELESTINSKA PREROKBA, Tretje poglavje
Da, ljudje, čeprav se tega ne zavedamo, radi drug drugega nadziramo in obvladujemo. Hlepimo po energiji, ki se pretaka med ljudmi, saj nas nekako krepi in navdaja z ugodjem.
Vir energije nam predstavlja tudi hrana.
Hrana bogata z energijo, je tista, ki je bila vzgojena z ljubeznijo in s spoštovanjem. Nič ne prekaša slastnega okusa krompirčka ali paradižnika vzgojenega na domačem vrtu.
Zelo pomemben vir energije, ki nam je na voljo, je sonce.
http://www.solarhealing.com/
Hira Ratan Manek dokazuje, da lahko živimo samo od sončne energije. Prav tako ima sončna energija izredne zdravilne učinke, zdravi mentalne in psihične bolezni, poveča mentalno moč in spomin. Pomaga pri soočanju s strahovi, tudi s strahom pred smrtjo. Uravnovesi telo in duha, nas napolni z življenjsko energijo ter prebudi neomejene miselne sposobnosti.
Uporabljamo samo 4-7% sposobnosti naših možganov. Kolikor uspemo aktivirati speče dele možganov, se lahko razvijemo na višji nivo in s tem lahko dosežemo karkoli si želimo. Za prebuditev naših sposobnosti pa potrebujemo vir energije.
Sonce predstavlja vir energije, ki je potrebna našim možganom. Edini vhod za le to energijo pa so naše oči, tako imenovano 'okno v dušo'. Znanost odkriva, da imajo oči veliko raznih funkcij, ne le videnje.
Razni strahovi pred poškodbami oči in strah pred kožnim rakom, so nas odtrgali od zelo pomembnega vira energije. Vse te neumne paranoje in histerije so nas odtrgale od narave in s tem povzročile vedno večji razvoj bolezni.
Dober dokaz kako zelo potrebujemo sončno energijo, so dolge zime brez sonca, ki nam povzročajo padec energije in nas vodijo v depresijo. Kadar vidimo sonce, pa smo polni energije.
Manek deli sončno energijo na varno in nevarno. Gledanju v sonce čez dan bi se naj izognili, zaradi premočnega spektra ultravijoličnih žarkov. Priporoča 'sungazing' prvo uro po sončnem vzhodu ali eno uro pred sončnim zahodom. V temu času bo naše oko dobilo zadostno količino vitamina A in D. Vitamin A izboljšuje naš vid.
Uvodno priporoča 9 mesečno postopno privajanje na gledanje v sonce. Prav tako svetuje, da začnemo s 45 minutno dnevno hojo z bosimi nogami in to prakticiramo do konca našega življenja.
0 - 3 mesece
Prvi dan je priporočljivo gledati v sonce za 10 sekund. Drugi dan 20 sek. Vsak naslednji dan dodajte 10 sek. Ni potrebno strmeti nepremično, a ne gledajte z očali ali kontaktnimi lečami. Skozi ta proces stojte bosi na zemlji.
Zakaj ne bi gledali sonca namesto TV-ja?
Razne informacije v vsakdanjem življenju te begajo. Je vino dobro za zdravje, mi alkohol škoduje...? Po treh mesecih boste bolj samozavestni in v ravnovesju, ter boste lahko našli prave odgovore zase. Negativne lastnosti kot so jeza, ljubosumje, pohlep bodo izginili. Postali boste ljubeči. Zapustili vas bodo strahovi in depresija. Boste brezskrbni.
3 - 6 mesecev
Ko dosežete 30 minutni proces, bodo vasi možgani dobivali barvni spekter in ga pošiljali v vitalne organe. S tem lahko pozdravite vse bolezni.
6 - 9 mesecev
Po šestih mesecih boste začeli dobivati originalno mikro hrano. Telo bo čistilo strupe, ki jih prejema s preostalo hrano.
Po 7 in pol meseci začenja izginjati lakota.
Naše telo ne potrebuje hrane. Za delovanje potrebuje energijo, ki jo lahko dobimo od sonca. Brez sonca se ne bi razvilo nobeno živo bitje.
Po 9 mesecih in 44 minutnem procesu, lakota izgine za vedno.
Po 9 mesecih
PO devetih mesecih, oz. ko dosežete 44 minut, prenehajte s procesom. Sedaj začnete z šestdnevno 45 minutno hojo z bosimi nogami po zemlji. Sproščeno, ni potrebno hiteti ali teči. Primeren je katerikoli del dneva, priporočljivo pa je takrat, ko se zemlja ogreje in sonce sije na tvoje telo.
Ko hodimo bosi, se v naših možganih aktivira pomemben center, imenovan 'tretje oko'.
Teža našega telesa prav tako stimulira točke na prstih.
Energija zemlje in sončna energija, ki pada na teme, stimulirata čakre.
Ustvari se magnetno polje, ki se polni s sončno energijo, ki nas obseva.
Kolikor nadaljujete s 45 minutno hojo z bosimi nogami še eno leto, izgine potreba po hrani. Po enoletnem polnjenju z energijo lahko prekinete s hojo. Vnaprej bo zadostovalo nekajminutno izpostavljanje soncu na vsake 3 do 4 dni.
Če pa želite se razvijati imunski sistem ter svojo višjo inteligenco, s hojo nadaljujte.
O 18 junija 1995 Manek živi samo od vode in sončne energije. Občasno pije čaj, kavo ali kislo mleko. Do sedaj je izvedel 3 daljše poste zgolj ob vodi in soncu pod kontroliranim nadzorom znanstvenikov in zdravnikov.
http://www.youtube.com/watch?v=Xtmu4cKLre8&feature=related
Naj še dodam zanimiva spoznanja o vodi.
Japonski znanstvenik Masuru Emoto je dolga leta raziskoval vodne kristale. Slike vodnih kristalov, ki so jim bile pošiljane različne informacije, npr. sovraštvo ali ljubezen, lahko vidite na naslovu:
http://lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/vodainfo.htm
In še nekaj videov:
http://www.youtube.com/watch?v=A0-l29MICMU&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=ccCsSXuMlLY&feature=related
90% našega telesa sestavlja voda. Se zavedate, če nase misli vplivajo na izgled vode, kako potem naše misli vplivajo na naše telo?!
http://www.youtube.com/watch?v=ccCsSXuMlLY&feature=related
Ljudje bomo sčasoma doumeli, da je vesolje sestavljeno iz dinamične energije, energije, ki nas vzdržuje in se odziva na naša pričakovanja. Vendar bomo spoznali tudi to, da smo ločeni od prvotnega vira te energije, da smo sami pretrgali vez in se zato počutimo šibke, negotove in pomanjkljive.
Zaradi tega primanjkljaja se človeška bitja že od nekdaj trudijo, da bi povečala svojo energijo na edini način, ki ga poznajo; skušamo jo psihološko ukrasti drugim; in to je tisto podzavestno tekmovanje, ki je vzrok vsem človekovim navzkrižjem na svetu."
James Redfield: CELESTINSKA PREROKBA, Tretje poglavje
Da, ljudje, čeprav se tega ne zavedamo, radi drug drugega nadziramo in obvladujemo. Hlepimo po energiji, ki se pretaka med ljudmi, saj nas nekako krepi in navdaja z ugodjem.
Vir energije nam predstavlja tudi hrana.
Hrana bogata z energijo, je tista, ki je bila vzgojena z ljubeznijo in s spoštovanjem. Nič ne prekaša slastnega okusa krompirčka ali paradižnika vzgojenega na domačem vrtu.
Zelo pomemben vir energije, ki nam je na voljo, je sonce.
http://www.solarhealing.com/
Hira Ratan Manek dokazuje, da lahko živimo samo od sončne energije. Prav tako ima sončna energija izredne zdravilne učinke, zdravi mentalne in psihične bolezni, poveča mentalno moč in spomin. Pomaga pri soočanju s strahovi, tudi s strahom pred smrtjo. Uravnovesi telo in duha, nas napolni z življenjsko energijo ter prebudi neomejene miselne sposobnosti.
Uporabljamo samo 4-7% sposobnosti naših možganov. Kolikor uspemo aktivirati speče dele možganov, se lahko razvijemo na višji nivo in s tem lahko dosežemo karkoli si želimo. Za prebuditev naših sposobnosti pa potrebujemo vir energije.
Sonce predstavlja vir energije, ki je potrebna našim možganom. Edini vhod za le to energijo pa so naše oči, tako imenovano 'okno v dušo'. Znanost odkriva, da imajo oči veliko raznih funkcij, ne le videnje.
Razni strahovi pred poškodbami oči in strah pred kožnim rakom, so nas odtrgali od zelo pomembnega vira energije. Vse te neumne paranoje in histerije so nas odtrgale od narave in s tem povzročile vedno večji razvoj bolezni.
Dober dokaz kako zelo potrebujemo sončno energijo, so dolge zime brez sonca, ki nam povzročajo padec energije in nas vodijo v depresijo. Kadar vidimo sonce, pa smo polni energije.
Manek deli sončno energijo na varno in nevarno. Gledanju v sonce čez dan bi se naj izognili, zaradi premočnega spektra ultravijoličnih žarkov. Priporoča 'sungazing' prvo uro po sončnem vzhodu ali eno uro pred sončnim zahodom. V temu času bo naše oko dobilo zadostno količino vitamina A in D. Vitamin A izboljšuje naš vid.
Uvodno priporoča 9 mesečno postopno privajanje na gledanje v sonce. Prav tako svetuje, da začnemo s 45 minutno dnevno hojo z bosimi nogami in to prakticiramo do konca našega življenja.
0 - 3 mesece
Prvi dan je priporočljivo gledati v sonce za 10 sekund. Drugi dan 20 sek. Vsak naslednji dan dodajte 10 sek. Ni potrebno strmeti nepremično, a ne gledajte z očali ali kontaktnimi lečami. Skozi ta proces stojte bosi na zemlji.
Zakaj ne bi gledali sonca namesto TV-ja?
Razne informacije v vsakdanjem življenju te begajo. Je vino dobro za zdravje, mi alkohol škoduje...? Po treh mesecih boste bolj samozavestni in v ravnovesju, ter boste lahko našli prave odgovore zase. Negativne lastnosti kot so jeza, ljubosumje, pohlep bodo izginili. Postali boste ljubeči. Zapustili vas bodo strahovi in depresija. Boste brezskrbni.
3 - 6 mesecev
Ko dosežete 30 minutni proces, bodo vasi možgani dobivali barvni spekter in ga pošiljali v vitalne organe. S tem lahko pozdravite vse bolezni.
6 - 9 mesecev
Po šestih mesecih boste začeli dobivati originalno mikro hrano. Telo bo čistilo strupe, ki jih prejema s preostalo hrano.
Po 7 in pol meseci začenja izginjati lakota.
Naše telo ne potrebuje hrane. Za delovanje potrebuje energijo, ki jo lahko dobimo od sonca. Brez sonca se ne bi razvilo nobeno živo bitje.
Po 9 mesecih in 44 minutnem procesu, lakota izgine za vedno.
Po 9 mesecih
PO devetih mesecih, oz. ko dosežete 44 minut, prenehajte s procesom. Sedaj začnete z šestdnevno 45 minutno hojo z bosimi nogami po zemlji. Sproščeno, ni potrebno hiteti ali teči. Primeren je katerikoli del dneva, priporočljivo pa je takrat, ko se zemlja ogreje in sonce sije na tvoje telo.
Ko hodimo bosi, se v naših možganih aktivira pomemben center, imenovan 'tretje oko'.
Teža našega telesa prav tako stimulira točke na prstih.
Energija zemlje in sončna energija, ki pada na teme, stimulirata čakre.
Ustvari se magnetno polje, ki se polni s sončno energijo, ki nas obseva.
Kolikor nadaljujete s 45 minutno hojo z bosimi nogami še eno leto, izgine potreba po hrani. Po enoletnem polnjenju z energijo lahko prekinete s hojo. Vnaprej bo zadostovalo nekajminutno izpostavljanje soncu na vsake 3 do 4 dni.
Če pa želite se razvijati imunski sistem ter svojo višjo inteligenco, s hojo nadaljujte.
O 18 junija 1995 Manek živi samo od vode in sončne energije. Občasno pije čaj, kavo ali kislo mleko. Do sedaj je izvedel 3 daljše poste zgolj ob vodi in soncu pod kontroliranim nadzorom znanstvenikov in zdravnikov.
http://www.youtube.com/watch?v=Xtmu4cKLre8&feature=related
Naj še dodam zanimiva spoznanja o vodi.
Japonski znanstvenik Masuru Emoto je dolga leta raziskoval vodne kristale. Slike vodnih kristalov, ki so jim bile pošiljane različne informacije, npr. sovraštvo ali ljubezen, lahko vidite na naslovu:
http://lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/vodainfo.htm
In še nekaj videov:
http://www.youtube.com/watch?v=A0-l29MICMU&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=ccCsSXuMlLY&feature=related
90% našega telesa sestavlja voda. Se zavedate, če nase misli vplivajo na izgled vode, kako potem naše misli vplivajo na naše telo?!
http://www.youtube.com/watch?v=ccCsSXuMlLY&feature=related
četrtek, 7. avgust 2008
20 Nova Dimenzija
Simona, vprašuješ za moje mnenje o planetu X. Ne vem če bo odgovor preveč zadovoljil tvoja pričakovanja.
Kar se tiče raznih "znanstvenih" razlag, ne verjamem niti tega, da smo stopili na Luno, saj bi jo najverjetneje do sedaj že razdejali petičneži z dokazovanjem svoje mogočnosti. Razne matematične izračune in fizikalne zakone bo počasi tudi čas povozil. Znanstveniki se vedno bolj poglabljajo v kvantno fiziko, ki negira vse zakone, ki so do sedaj veljali v fiziki. Kvantna fizika je pokazala, da na rezultat poskusa vpliva opazovalec. Zato je vedno toliko različnih dognanj, ko se pojavi nekaj novega za naše dojemanje. Vsak posameznik ima drugačno predznanje in izkušnje in pojav "vidi" po svoje. Zelo drži rek "vsake oči imajo svojega malarja". Ko se pojavi večja skupina ljudi in trdi, da vidijo isto, to prevzamemo za dejstvo in vsi to verjamemo. Osebno nisem videla da se Zemlja vrti okoli Sonca, pa to trdno verjamem, zato ker vsi to verjamemo in to vedenje prenašamo drug na drugega.
Zanimiva anekdota je povezana s Kolumbovim osvajanjem Amerike. Zato ker Indijanci niso imeli ladij, jih preprosto niso opazili na morju. V njihovih možganih ta slika še ni obstajala, zato so jim bile nevidne. Prvi je nenavadno dogajanje opazil vrač. Opazil je valove, ki so se dvigovali okoli ladij. To je bilo za mirno morje zelo nenavadno, zato je začel opazovati kaj povzroča ta pojav. Tako je on prvi videl ladje in jih nato opisal, šele nato so jih videli ostali.
http://www.youtube.com/watch?v=BWyTxCsIXE4&feature=related
Zadnje čase se tudi veliko govori o tretji in četrti dimenziji. Zelo težko nam je razumeti pojem četrta dimenzija. Slikovito je prikazan v že omenjenem filmu "What the Bleep!?". Znanstvenik se predstavlja v stripu kot podoba supermana. Prileti na planet, ki ima samo dve dimenziji. Premikanje na tem planetu je možno samo naprej, nazaj, levo, desno. Višine oz. debeline ter premikanja navzgor ali navzdol ne poznajo. Ko bitje dveh dimenzij zagleda leteče bitje, se ga prestraši in ga vpraša, če je duh. Znanstvenik bitju razloži da je iz tretje dimenzije. Seveda dvodimenzionalnež ne verjame, saj za njega to ne obstaja. Želi dokaz. Znanstvenik mu pove, kaj ima skrito v sefu. Bitje se prestraši te "magije". Znanstvenik bitje odlepi z dvodimenzionalnega sveta, to bitje postane kroglica in zagleda svoj "svet" s povsem nove dimenzije.
Skozi stoletja so bile najdene razne skrivnostne izkopanine, ki jim ne znamo določiti ne vira ne sestave. V pradavninah so bili sposobni raznih kreacij, ki jih danes z najsodobnejšo tehnologijo nismo sposobni doseči. Morda so res ustvarjalci bitja višjih dimenzij.
Vkolikor se posameznikom na zemlji že dviga zavest, so le ti lahko sposobni videti, kar do sedaj ni bilo videno.
In z novim dojemanjem bomo lahko razumeli dogodke, ki prihajajo in nas plašijo, na novi, povsem drugačni ravni.
Sama zadnji čas vedno bolj začenjam razumeti trditev, da čas ne obstaja. Kvaliteta življenja se ti s taksnim razumevanjem zelo spremeni. Razumeti začenjam kako je naša obsedenost z vsemogočimi meritvami časa in prostora povsem brezpredmetna.
Prav malo pomembno je ali nek planet za potovanje okoli sonca porabi en dan ali 3600 let.
Primerjaj naše življenje z življenjem muhe enodnevnice, oboji smo del istega planeta in iste namišljene meritve časa.
Kar se tiče raznih "znanstvenih" razlag, ne verjamem niti tega, da smo stopili na Luno, saj bi jo najverjetneje do sedaj že razdejali petičneži z dokazovanjem svoje mogočnosti. Razne matematične izračune in fizikalne zakone bo počasi tudi čas povozil. Znanstveniki se vedno bolj poglabljajo v kvantno fiziko, ki negira vse zakone, ki so do sedaj veljali v fiziki. Kvantna fizika je pokazala, da na rezultat poskusa vpliva opazovalec. Zato je vedno toliko različnih dognanj, ko se pojavi nekaj novega za naše dojemanje. Vsak posameznik ima drugačno predznanje in izkušnje in pojav "vidi" po svoje. Zelo drži rek "vsake oči imajo svojega malarja". Ko se pojavi večja skupina ljudi in trdi, da vidijo isto, to prevzamemo za dejstvo in vsi to verjamemo. Osebno nisem videla da se Zemlja vrti okoli Sonca, pa to trdno verjamem, zato ker vsi to verjamemo in to vedenje prenašamo drug na drugega.
Zanimiva anekdota je povezana s Kolumbovim osvajanjem Amerike. Zato ker Indijanci niso imeli ladij, jih preprosto niso opazili na morju. V njihovih možganih ta slika še ni obstajala, zato so jim bile nevidne. Prvi je nenavadno dogajanje opazil vrač. Opazil je valove, ki so se dvigovali okoli ladij. To je bilo za mirno morje zelo nenavadno, zato je začel opazovati kaj povzroča ta pojav. Tako je on prvi videl ladje in jih nato opisal, šele nato so jih videli ostali.
http://www.youtube.com/watch?v=BWyTxCsIXE4&feature=related
Zadnje čase se tudi veliko govori o tretji in četrti dimenziji. Zelo težko nam je razumeti pojem četrta dimenzija. Slikovito je prikazan v že omenjenem filmu "What the Bleep!?". Znanstvenik se predstavlja v stripu kot podoba supermana. Prileti na planet, ki ima samo dve dimenziji. Premikanje na tem planetu je možno samo naprej, nazaj, levo, desno. Višine oz. debeline ter premikanja navzgor ali navzdol ne poznajo. Ko bitje dveh dimenzij zagleda leteče bitje, se ga prestraši in ga vpraša, če je duh. Znanstvenik bitju razloži da je iz tretje dimenzije. Seveda dvodimenzionalnež ne verjame, saj za njega to ne obstaja. Želi dokaz. Znanstvenik mu pove, kaj ima skrito v sefu. Bitje se prestraši te "magije". Znanstvenik bitje odlepi z dvodimenzionalnega sveta, to bitje postane kroglica in zagleda svoj "svet" s povsem nove dimenzije.
Skozi stoletja so bile najdene razne skrivnostne izkopanine, ki jim ne znamo določiti ne vira ne sestave. V pradavninah so bili sposobni raznih kreacij, ki jih danes z najsodobnejšo tehnologijo nismo sposobni doseči. Morda so res ustvarjalci bitja višjih dimenzij.
Vkolikor se posameznikom na zemlji že dviga zavest, so le ti lahko sposobni videti, kar do sedaj ni bilo videno.
In z novim dojemanjem bomo lahko razumeli dogodke, ki prihajajo in nas plašijo, na novi, povsem drugačni ravni.
Sama zadnji čas vedno bolj začenjam razumeti trditev, da čas ne obstaja. Kvaliteta življenja se ti s taksnim razumevanjem zelo spremeni. Razumeti začenjam kako je naša obsedenost z vsemogočimi meritvami časa in prostora povsem brezpredmetna.
Prav malo pomembno je ali nek planet za potovanje okoli sonca porabi en dan ali 3600 let.
Primerjaj naše življenje z življenjem muhe enodnevnice, oboji smo del istega planeta in iste namišljene meritve časa.
19 Prisotnost
Mirč, sem vesela, da si eden iz manjšine, ki spoštuje naravo in do nje pristopa s toliko občudovanja in ljubezni. Zelo se razveselim tvojih fotk pokrajin in živali.
Prijatelj lovec, eden redkih lovcev, ki je spoštoval naravo, ne pa kopičil trofeje, je vedno govoril, da smo umetno ustvarjena vrsta, saj se ne vklapljamo v ekosistem. Česarkoli se dotaknemo, vse uničimo.
V današnjem času, ko smo vse manj direktno odvisni od narave (ni nam potrebno na lov za hrano in obleko), smo vse manj povezani z njo. Naša inteligenca v službi našega ega, ki ne vidi dlje kot do konice lastnega nosu, nas je začela ogrožati, namesto nam služiti. Obnašamo se, kot da je vse naša last in na razpolago zgolj našim užitkom. Zaradi predsodkov ali pa iz objestništva pomorimo vse kar nam prekriža pot. Pobijamo mravljice, ker so prišle po naš sladkor. Zastrupljamo ptice in razne glodavce, ker kradejo naš pridelek. Mi si kopičimo dobičke in na drugi strani smeti, živali pa izumirajo zaradi pomanjkanja hrane in življenjskega prostora.
Ko se odločimo "uživati" v naravi, se seveda po možnosti odpravimo s celo tolpo, da nam ne bo dolgčas. Damo si duška in vpijemo na vse grlo, tudi brez glasnega radia ne gre; vsaj tukaj se sosed ne bo pritožil. Pomendramo in povozimo vso rastje, saj za nas nima nobenega pomena. Vkolikor našo pot prekriža kakšna prestrašena žival, smo nejevoljni, le kako se nas upa motiti pri naši popolni zabavi.
Poglejte na to z drugega zornega kota. Kako bi se vi počutili, če bi nekdo nepovabljen vdrl v vašo dnevno sobo in začel razgrajati in uničevat vse kar mu ne bi ugajalo. Po možnosti bi vas izgnal, ker niste navdušeni nad njegovim nenapovedanim obiskom in za sabo seveda pustil cel kup smeti.
Skrajni čas je, da se zavemo, da smo eno. Ne samo, da smo povezani, vsako najmanjše bitje ima svojo "zgodbo", iz katere bi se lahko s pozornim opazovanje ogromno naučili.
Zanimivo mi je bilo prebrati nauk indijanskega šamana Dona Miguela Ruiza v knjigi z naslovom "Beyond Fear: Toltec Guide to Freedom and Joy" . Razlaga, da je Zemlja ogromno živo bitje, vse kar je v njenem sklopu, pa so kot organi v našem telesu. Mi smo zgolj pomanjšana verzija takšnega organizma.
Vkolikor nek organ ne opravlja svoje funkcije, se pojavi bolezen. In Zemlja je trenutno zelo nezdrava, kar se odraža v vremenskih spremembah in naravnih katastrofah.
Po eni strani nam naš ego pripisuje pomembnost, ki nam ne pripada, saj smo le delček celote, po drugi strani, pa se ne zavedamo grozljivih posledic, ki jih ima vsako najmanjše dejanje vsakega posameznika. Ne le dejanje, že ena sama drobcena hipna misel.
Prijatelj lovec, eden redkih lovcev, ki je spoštoval naravo, ne pa kopičil trofeje, je vedno govoril, da smo umetno ustvarjena vrsta, saj se ne vklapljamo v ekosistem. Česarkoli se dotaknemo, vse uničimo.
V današnjem času, ko smo vse manj direktno odvisni od narave (ni nam potrebno na lov za hrano in obleko), smo vse manj povezani z njo. Naša inteligenca v službi našega ega, ki ne vidi dlje kot do konice lastnega nosu, nas je začela ogrožati, namesto nam služiti. Obnašamo se, kot da je vse naša last in na razpolago zgolj našim užitkom. Zaradi predsodkov ali pa iz objestništva pomorimo vse kar nam prekriža pot. Pobijamo mravljice, ker so prišle po naš sladkor. Zastrupljamo ptice in razne glodavce, ker kradejo naš pridelek. Mi si kopičimo dobičke in na drugi strani smeti, živali pa izumirajo zaradi pomanjkanja hrane in življenjskega prostora.
Ko se odločimo "uživati" v naravi, se seveda po možnosti odpravimo s celo tolpo, da nam ne bo dolgčas. Damo si duška in vpijemo na vse grlo, tudi brez glasnega radia ne gre; vsaj tukaj se sosed ne bo pritožil. Pomendramo in povozimo vso rastje, saj za nas nima nobenega pomena. Vkolikor našo pot prekriža kakšna prestrašena žival, smo nejevoljni, le kako se nas upa motiti pri naši popolni zabavi.
Poglejte na to z drugega zornega kota. Kako bi se vi počutili, če bi nekdo nepovabljen vdrl v vašo dnevno sobo in začel razgrajati in uničevat vse kar mu ne bi ugajalo. Po možnosti bi vas izgnal, ker niste navdušeni nad njegovim nenapovedanim obiskom in za sabo seveda pustil cel kup smeti.
Skrajni čas je, da se zavemo, da smo eno. Ne samo, da smo povezani, vsako najmanjše bitje ima svojo "zgodbo", iz katere bi se lahko s pozornim opazovanje ogromno naučili.
Zanimivo mi je bilo prebrati nauk indijanskega šamana Dona Miguela Ruiza v knjigi z naslovom "Beyond Fear: Toltec Guide to Freedom and Joy" . Razlaga, da je Zemlja ogromno živo bitje, vse kar je v njenem sklopu, pa so kot organi v našem telesu. Mi smo zgolj pomanjšana verzija takšnega organizma.
Vkolikor nek organ ne opravlja svoje funkcije, se pojavi bolezen. In Zemlja je trenutno zelo nezdrava, kar se odraža v vremenskih spremembah in naravnih katastrofah.
Po eni strani nam naš ego pripisuje pomembnost, ki nam ne pripada, saj smo le delček celote, po drugi strani, pa se ne zavedamo grozljivih posledic, ki jih ima vsako najmanjše dejanje vsakega posameznika. Ne le dejanje, že ena sama drobcena hipna misel.
sreda, 6. avgust 2008
18 Planet X
Ko sem ravno v prejšnjem blogu omenjala Hadžijevo razvojno teorijo, naj omenim še eno trenutno aktualno temo, planet X, Nibiru.
http://www.planetxvideo.com/
Zapisi iz časa Sumercev (Babilon, Mezopotamija; današnji Irak) poročajo o živečih bogovih na planetu Nibiru, ki so se spustili na naš planet. Sumerci so prva najdena civilizacija, ki je razvila znakovno pisavo, jezik in družbeni sistem podoben današnjemu; sodišča, šole,... Razvili so zodiak z 12 simboli, ki ga uporabljamo še danes. V zapisih omenjajo 12 bogov. Enake bogove, z drugimi imeni, srečamo v zapisih Egipčanov, Grkov in Rimljanov.
Naša DNA naj bi bila stara 150 - 200 tisoč let. Kaj je povzročilo tako nenadno spremembo iz opicam podobnega pračloveka, ki bi naj obstajal že 4 milijone let?
Najbolj logičen odgovor: visoko razvita inteligenčna bitja so nas razvila v laboratorijih po svoji podobi. Naš genski inženiring spreminja rastline, klonira ovce,.. Zakaj ne bi mogla tisočletja nazaj neka enako razvita vrsta ustvariti nas?
Biblija govori o bogu, ki nas je ustvaril po lastni podobi in nas napravil za svoje služabnike. Smo kreacija Nephilov oz. Anunakov? (nephilum:velikani, anunaik:vesoljci)
Dokaz? Naša DNA je zelo podobna DNA primatov (opic), s to razliko, da sta zlepljena 3. in 4. kromosom. Lahko to skreira mati narava?
http://vids.myspace.com/index.cfm?fuseaction=vids.individual&videoid=29388674
http://www.truveo.com/my-ufo-documentarythe-best-bits/id/1394317115
Vkolikor je kdo željan prebirati podrobne analize razvoja vesolja, glede na razumevanje avstralskega novinarja, šamana v prejšnjem življenju, je tukaj naslov:
http://www.4truthseekers.org/
http://www.planetxvideo.com/
Zapisi iz časa Sumercev (Babilon, Mezopotamija; današnji Irak) poročajo o živečih bogovih na planetu Nibiru, ki so se spustili na naš planet. Sumerci so prva najdena civilizacija, ki je razvila znakovno pisavo, jezik in družbeni sistem podoben današnjemu; sodišča, šole,... Razvili so zodiak z 12 simboli, ki ga uporabljamo še danes. V zapisih omenjajo 12 bogov. Enake bogove, z drugimi imeni, srečamo v zapisih Egipčanov, Grkov in Rimljanov.
Naša DNA naj bi bila stara 150 - 200 tisoč let. Kaj je povzročilo tako nenadno spremembo iz opicam podobnega pračloveka, ki bi naj obstajal že 4 milijone let?
Najbolj logičen odgovor: visoko razvita inteligenčna bitja so nas razvila v laboratorijih po svoji podobi. Naš genski inženiring spreminja rastline, klonira ovce,.. Zakaj ne bi mogla tisočletja nazaj neka enako razvita vrsta ustvariti nas?
Biblija govori o bogu, ki nas je ustvaril po lastni podobi in nas napravil za svoje služabnike. Smo kreacija Nephilov oz. Anunakov? (nephilum:velikani, anunaik:vesoljci)
Dokaz? Naša DNA je zelo podobna DNA primatov (opic), s to razliko, da sta zlepljena 3. in 4. kromosom. Lahko to skreira mati narava?
http://vids.myspace.com/index.cfm?fuseaction=vids.individual&videoid=29388674
http://www.truveo.com/my-ufo-documentarythe-best-bits/id/1394317115
Vkolikor je kdo željan prebirati podrobne analize razvoja vesolja, glede na razumevanje avstralskega novinarja, šamana v prejšnjem življenju, je tukaj naslov:
http://www.4truthseekers.org/
torek, 5. avgust 2008
17 "Potovanje"
Dušan hvala za komentar.
Vsakega komentarja sem zelo vesela, saj to pomeni, da se blog prebira.
Sama sem bila vzgojena v zelo "logično " in "kritično" osebo. To je pomagalo pri moji odločitvi, da sem se odločila za študij matematike in fizike. Že prvo leto študija sem doživela razočaranja, ko je samo selitev iz ene predavalnice v drugo vodila v drugačno "realnost". Nekaj kar so nam prejšnjo uro ubijali v glavo kot "temeljno resnico", je že naslednjo uro veljalo za neuporabno. Začela sem dvomiti v verodostojnost naše sodobne znanosti. Pri študiju biologije pa so nam povedali, da se bomo razvoj življenja učili po Hadžijevi teoriji, ker jo je pač razvil naš "brat", po Evropi in po svetu, pa se šolstvo naslanja na teorije drugih "znanstvenikov." ???!!! Torej v resnici nihče ne ve kako smo nastali?! So vse skupaj zgolj pripovedke?
Nekje v temu času mi je, seveda ne po naključju, v roke prišla knjiga Martina Kojca, "Učbenik Življenja". Knjiga me je prevzela, saj je dokazala moja osebna opažanja in izkušnje. Njegovih "definicij" takrat nisem razumela, so pa me prepričali navedeni primeri. Sama sem bila kot otrok za poskusnega zajčka medicini, zato je bilo to zame zanimivo področje.
Čez nekaj let je moja "biblija" postala knjiga "Telo je tvoje" (oz. širša verzija "Življenje je tvoje"), avtorice Louise L. Hay. Kmalu sem z njo "zastrupila" svojo bližnjo okolico. Še meni ljubši pristop do naših travm, ki se odražajo na našem zdravju, pa mi opisuje pisateljica Brandon Bays, v svojih knjigah z naslovom "The Journey" in "Freedom Is".
Naj omenim še eno zanimivo branje, ki postavlja na glavo sodobno medicino. Deepak Chopra je avtor številne zanimive literature, ki je podkrepljena z odkritji v medicinskih laboratorijih. Njegova web stran:
http://www.chopra.com/
Vsakega komentarja sem zelo vesela, saj to pomeni, da se blog prebira.
Sama sem bila vzgojena v zelo "logično " in "kritično" osebo. To je pomagalo pri moji odločitvi, da sem se odločila za študij matematike in fizike. Že prvo leto študija sem doživela razočaranja, ko je samo selitev iz ene predavalnice v drugo vodila v drugačno "realnost". Nekaj kar so nam prejšnjo uro ubijali v glavo kot "temeljno resnico", je že naslednjo uro veljalo za neuporabno. Začela sem dvomiti v verodostojnost naše sodobne znanosti. Pri študiju biologije pa so nam povedali, da se bomo razvoj življenja učili po Hadžijevi teoriji, ker jo je pač razvil naš "brat", po Evropi in po svetu, pa se šolstvo naslanja na teorije drugih "znanstvenikov." ???!!! Torej v resnici nihče ne ve kako smo nastali?! So vse skupaj zgolj pripovedke?
Nekje v temu času mi je, seveda ne po naključju, v roke prišla knjiga Martina Kojca, "Učbenik Življenja". Knjiga me je prevzela, saj je dokazala moja osebna opažanja in izkušnje. Njegovih "definicij" takrat nisem razumela, so pa me prepričali navedeni primeri. Sama sem bila kot otrok za poskusnega zajčka medicini, zato je bilo to zame zanimivo področje.
Čez nekaj let je moja "biblija" postala knjiga "Telo je tvoje" (oz. širša verzija "Življenje je tvoje"), avtorice Louise L. Hay. Kmalu sem z njo "zastrupila" svojo bližnjo okolico. Še meni ljubši pristop do naših travm, ki se odražajo na našem zdravju, pa mi opisuje pisateljica Brandon Bays, v svojih knjigah z naslovom "The Journey" in "Freedom Is".
Naj omenim še eno zanimivo branje, ki postavlja na glavo sodobno medicino. Deepak Chopra je avtor številne zanimive literature, ki je podkrepljena z odkritji v medicinskih laboratorijih. Njegova web stran:
http://www.chopra.com/
Naročite se na:
Objave (Atom)