41. Kmetovanje v sodelovanju z naravo

http://video.google.com/videoplay?docid=8167516767098129093&hl=en

Avstrijaska "Sibirija", Lungauu, 100km južno od Salzburga. Najhladnejši predel Avstrije. Tukaj so zime ostre in napočijo že zgodaj.

Strma pobočja posestva Krameterhof zahtevajo povsem drugačen pristop k kmetovanju. Hribovska kmetovalca Sebb in Veronika Holzer sta na 1500 m nadmorske višine ustvarila rajski vrt.
Na njuni kmetiji se vse nekoliko razlikuje od sosedskih farm. Npr. njuni prašiči srečno živijo na prostem skozi vse leto.

Holzerjev izreden uspeh je rezultat dolgoletnega kreativnega ustvarjanja. Že od vsega začetka njegovega kmetovanja je postavil na glavo vsa pravila modernega kmetovanja. V zadnjih tridesetih letih je njegova kmetija postala simbol za permakulturo; je obstoječ dokaz, da se človestvo lahko prehranjuje brez izčrpavanja zemlje.

Na višini 1500 m uspešno vzgaja raznorazno sadje; česnje, ki mu rodijo od maja do septembra, kitajski kiviji, ki sicer za rast potrebujejo višje temperature, limone in razno drugo mediteransko sadje.

Kako je to mogoče? V čem je skrivnost?

Pomen je v ravnovesju med vsem živim. Vkolikor le ta ni porušen, se lahko zadosti vsem potrebam.
Sodelovanje z rastlinami in živalimi prinese kmetu uspeh, brez nesmiselnega izčrpavanja tal. Nasprotno kot pri sodobnem kmetijstvom, takšna zemlja postaja z vsakim letom rodovitnejša. Tradicionalno kmetijstvo z vso mehanizacijo, škropivi in gnojili, zaduši zemljo, ki je z vsakim letom revnejša. Monokulture zahtevajo ogromne količine pesticidov in hraniv ter so boj proti naravi. Posledica je ogromno odmiranje naravnih rastlin in živali ter zastrupljanje podtalnice. Okus in hranljiva vrednost pridelka sta izgubljena, kar ima dolgorocne posledice pri človekovi prehrani.
Zelo ironično, intenzivno kmetijstvo je zelo neučinkovito, potroši več kot proizvede. Veliki stroški proizvodnje, skladiščenja in transporta vplivajo na cene na tržišču. Vsako leto se v Evropi vloži 50% dohodka v kmetijstvo, da mu omogoči obstoj.
Najvišjo ceno pa plačuje sama narava. Lokalni ekosistemi so uničeni. Prst izginja zaradi erozije in pomanjkanja rudnin.

Pravtako problem za rodovitno zemljo predstavljajo čisti smrekovi gozdovi. Plitve ravne smrekove korenine niso sposobne zadrzati prsti in vodo, kar povzroča plazove.

Pred štiridesetimi leti se je Holzer odločil začeti s permakulturo. Na posestvu je izoblikoval terase in ustvaril ribnike. Terase zadrzijo deževnico, ki bi odtekla in s tem odnesla potrebne minerale. Z izgradnjo teras je rešen skrbi namakanja in pognojevanja zemlje. Prst postane stabilna in predstavlja dolgoročno investicijo za prihodnje rodove.
Na terasah zasadi raznorazno sadno drevje, ki ga obda s kamni, nato pa poseje pestro mešanico semen; okoli pedeset vrst različnih vrtnin, podpornih rastlin, rož, divjih rož...
Vsa ta kombinacija dreves in rastlinja bo ustvarila močna rodovitna tla, varna pred erozijo.
Že po nekaj tednih terase ozelenijo.

Sebb je do svojega znanja prišel zgolj z opazovanjem narave. Edini vir znanja, ki mu zaupa so njegove lastne izkušnje. Že kot otrok je na skrivaj ustvarjal svoje vrtičke in ribnike ter opazoval odziv narave.
Spoznal je, da pestrejše kot je rastlinje, manj je škodljivcev. Raznovrstno sadno drevje in grmičevje obkroža razna zelenjava, solate, koruza, žita, zelišča, začimbe,..
Vsa ta pisana zmešnjava ima svoj namen. Rastline druga drugi dajejo podporo, ki jim je potrebna; vlago, kisik, minerale.. Kar ena raslina izloči, to druga vsrka.

Tako ustvarjen sistem Holzerju prihrani veliko dela.

Potrebno je združiti rastline z globokimi, vmesnimi in ravnimi koreninami. Rastline z globokimi koreninami oskrbijo vlago in minerale iz globine štirih metrov in jih črpajo na površje. Nudijo senco za rastline s površinskimi koreninami, da se ne izsušijo.
Ni potrebno skrbeti, če je zemlja presuha ali premokra.

Kamni so pravtako zelo pomembni pri zadrževanju vlage in dovajanju toplote. Istočasno pa pod njimi najdejo domovanje deževniki, ki so zelo pomembni pri ustvarjanju rodovitne prsti.
Skalnto pobočje, ki srka sončno energijo in oddaja toploto v okolico, na višini 1300 m omagoča rast raznim bučam in trti.

Tudi trhla drevesa služijo namenu. So ugodna podlaga gobam.

Pomembno vlogo imajo tudi živali. Opazoval je miši, zajce, jelene. Posadil jim je jihove najljubše solate ter zelišča in tako se ne dotaknejo njegovega pridelka. Miške mu v zahvalo rahljajo zemljo in razpredajo korenine po prostoru.

Veliko dela mu prihranijo njegovi prostoživeči prašiči. Z nenehnim iskanjem hrane prekopljejo tla.

Zelo pomemben del sistema predstavljajo njegova zajetja in ribniki. Poleg rib in domovanja za naravne plenilce mu hidroelektrarna ustvarja potrbno električno energijo.
Kamni in skale ogrivajo ribnike, ribniki pa odsevajo sončno energijo v hrib.


Holzerjev namen je s čimmanj vlaganja iztržiti čimveč od narave:

"Potrebno je znati poslušati in opazovati, sodelovati z naravo, ne ji nasprotovati"



http://www.krameterhof.at/index.php?id=rueckblick#uporni_kmet_2009

http://www.krameterhof.at/index.php?id=pressemeldungen#presse_slowenien