29 Sistem

Čemu potrebujemo sisteme?
Da nam pomagajo biti čimbolj podobni ostalim?
Ali se res moramo vklopiti v sistem, če želimo biti del družbe?

Zakaj ne bi raje izbrali svobodo, ki nam omogoči raziskati neomejene možnosti, ki se skrivajo v nas?
Zakaj ne bi raje sledili svojim vizijam?
Zakaj ne bi izkoristili svojih od boga danih moči in zavladali Vesolju?
Zakaj ne bi izbrali Sreče?

Kaj starši želijo svojemu otroku?
Da bi bil srečen in imel vsega na pretek?
A žal so se izgubil na poti do sreče. Začeli so uporabljati nasilje v dobre namene.

Že stoletja razni psihologi razpravljajo o najboljših metodah in sistemih, ki bi se obnesli in samo zapirajo vrata do edine Resnice.

Ozrimo se nase in se poskusimo spomniti svojega otroštva. Večina se nas bolj malo spominja.
Čemu je tako?
Je spomin zatajil zaradi praznih in nesrečnih trenutkov?
Morda zaradi nemoči, ki si jo občutil že kot zarodek, ko si se soočal z verbalno zlorabo iz oklice, ki se je odražala v materinem trpljenju?
Kot novorojenčka so te trdo zavili v plenice kot v kak kokon. Smejoči ljudje so odločali, kdaj je čas zate, da ješ in spiš.
Želel si sam razmišljati kaj se odvija okoli tebe, a naletel si na osebe s cvilečimi glasovi, ki so te dvigovale pod strop. Le čemu?

Ko si nekoliko zrasel, si opazil veliko zanimivega okoli sebe, česar pa se nisi smel dotikati. Dotikal si se lahko samo tega kar so ti podajali v roke. Poskušal si ugotoviti kje je popolnost v raznih igračah, ki so ti jih ponujali. Zaman si jih iskal v primitivnih stvareh, ki nikoli ne bi smele zavzeti svojega mesta.

Takrat si prvič omagal, ker nisi moral odločati in izbirati po svoji volji. Izdan od tistih, ki so ti dali rojstvo in od samega sebe.
Ti, ki ti je dano vladati vesolju!

Z vdajo si izgubil si svoje mesto v vesolju.
Ker si verjel v prijaznost ljudi in svojim staršem, si začel zatirati svoje zelje in strasti.
Začel si verjeti, da nisi nič druga kot težaven, nepomemben mladostnik.
Občutki iz otroštva te spremljajo skozi vse tvoje življenje.

Nato si se udeležil šole, kot vsi ostali. Tam si odkril, da Človek ni nič druga kot navadna opica. Primitivna kreatura! In kako neumno je verjeti v boga!
Povedali so ti o edinemu voditelju, ki je bil vsemogočen. Izbranec ljudstva. Voditelj, ki je bil več vreden in bolj inteligenten kot kdorkoli drug. Pel si mu pesmi v slavo, ne da bi karkoli pomislil.
Sistem je vcepljal vizijo o "enakosti in enakopravnost" in z nasiljem lomil osebnosti.

V nekem obdobju svojega življenja si odkril, da obstajajo še drugi sistemi in da človek najverjetneje ni le opica. Moder predsednik se je izkazal za neumnega tirana. Izkazalo se je, da je tvoja generacija živela povsem narobe in pojavil se je nov pravilen sistem.

Tako si iz stoletja v stoletje sledijo novi sistemi. Vsi z enim namenom; ubiti tvojega duha in te spremeniti v podložnega sužnja.

Sistemi vedno delujejo skozi starševstvo in tiste, ki se razglašajo za modre učitelje.
Pojavijo se s povsem novimi idejami in spreobrnejo staro, a le z enim samim namenom, ločiti vas od boga. Tako boste vi in bog služili njihovim namenom.


Povzetek iz poglavja "Očetovska vloga", 3. knjiga ruskega pisatelja Vladimirja Megre.