petek, 6. marec 2009

33. Demokracija

  Sužnji so se počasi premikali v vrsti. Vsak je nosil spoliran kamen na svojih ramenih. V štirih, kilometer in pol dolgih kolonah, so se premikali do gradbišča, kjer se je za obzidjem dvigovalo novo mesto. Budne oči oboroženih stražarjev so jim sledile. Eden stražar na dest sužnjev.

  Cratus, eden višjih duhovnov, jih je nemo opazoval sedeč na svojem tronu. Nihče ni niti pomislil, da bi se mu drznil približati. Vsi so se pomikali vdani v usodo, ne da bi posvecali svojo pozornost kreaciji, ki so jo ustvarjali.

 Cratus si je zadal preurediti celotno državo, kar mu je omogočala moč, ki so jo duhovni razvili v tisočletju in zasužnjili vsakogar, vključno z vladarji.

 Nekega dne je zapustil svoj tron, zamenjal oblačila in se dal vkleniti v verige. Stražarjem je velel, da ga vklenejo v vrsto za mladim močnim sužnjem, Nardom. 

 Z dnevnim opazovanjem sužnjev,  je Cratus opazil , da se Nardov odločen pogled razlikuje od prazno tavajočih oči ostalih sužnjev. Kar je pomenilo, da Nard kuje načrt.

Dva dni mu je sledil, sedel zraven njega v času obrokov in ponoči spal v isti baraki. Tretjo noč, ko so se odpravljali spat, je Cratus obupano vzihnil: "Ali bo to večno takole, do konca naših zivljenj?!" 
Mlad suženj je odvrnil:'' Ne več dolgo. Imam plan! In ti si lahko vključen!"

Cratus je pokazal zanimanje za nacrt.  Nard mu razloži, da bodo napadli stražarje, saj je samo eden na dest sužnjev. Nič jim ne pomaga orožje, sužnji jih bodo razorožili.
Starec mu nasprotuje, da bodo kmalu poslali še več novih stražarjev in jih ponovno vklenili.
Mladenič odvrne, da je vse premislil. Vojska se odpravlja po nove sužnje in je vsaj tri mesece ne bo nazaj. Ko se bo vrnila z novimi sužnji pa bodo, zaradi bojev, njene vrste zelo oslabljene.

"In kaj se bo zgodilo potem z vsemi temi sužnji, vojsko in vladarji ter duhovni?", je zanimalo starca.
Mladenic je vzhičeno nadaljeval: ""Sužnji bomo postali svobodni, tisti, ki so sedaj svobodni, pa naj bodo sužnji. Duhovni pa nam ne predstavljajo nevarnosti. Naj nadaljujejo s pripovedovanjem zgodbic o bogovih. Mi bomo pa poskrbeli zase in se zabavali."

To noč Cratus ni zatisnil očesa. Po glavi so se mu podile misli z vedno večjo hitrostjo. 
Lahko bi dal odstraniti tega sužnja, a s tem bi rešil le začasen problem. Vedno bodo prihajali novi uporniki in več, ko bodo imeli sužnjev, težje jih bo nadzorovati. Obstaja nevarnost, da se nekega dne uprejo in uničijo vse kar so do sedaj ustvarili. Obstajati mora drugačna rešitev.

Zjutraj Cratus skliče svet preostalih duhovnov in jim napove, da bo izrekel nekaj preprostih stavkov, ki bodo vse ljudi na Zemlji spremenili v sužnje. In zato ne bo potrebnih nobenih vonj.
Če se ozrejo na sužnje, lahko vidijo kako leno se premikajo, pravtako stražarji. Če želijo, da jim sužnji dobro služijo, morajo lepo ravnati z njimi in jih dobro hraniti. Pa so še vedno leni in brezvoljni.  A kmalu se bodo zelo hitro premikali in ne bodo več potrebovali stražarjev.

Ob soncnem zahodu je Cratus razglasil:"S pričetkom novega dne bo vsem sužnjem podarjena svoboda! Za vsak kamen prinesen v mesto, bo sedaj svoboden človek dobil en kovanec. Kovance boste lahko zamenjali za hrano, oblačila, pohištvo, posestvo ali celo za celo mesto. Od sedaj naprej ste svobodni!"

Eden od duhovnov je dejal Cratusu: "Cratus, ti si demon! Tvoja demonska ideja bo zasužnjila ves svet!"
Cratus je odvrnil:"Morda sem res demon, a kar sem si zamislil bodo prihodnji rodovi imenovali demokracija."


V prihodnjih dneh so duhovni lahko opazovali velike spremmbe. Bivši sužnji so se eden za drugim gnali in prenašali kamne. Nekateri so si naložili po dva na svoja ramena. Spet drugi so se združevali v skupine in izumljali naprave, ki so jim omogočale prevoz večjega tovora. 

Ti ljudje, ki so se imeli za svobodne, saj niso bili več vklenjeni v verige so se gnali, da bi nabrali čimvec kovancev, da bi si lahko kupili srečo.

Začeli so se razvijati razni servisi - dostava vode in hrane. Plačali so s kovanci. Nekateri sužnji so jedli kar na delovnem mestu, niso hoteli zapravljati časa, ter se vračati v barake.
Med njimi so se znasli pravtako doktorji, da so jim na mestu nudili potrebno pomoč, za kovanec.
Razvili so cestna pravila, izvolili svoje sodnike in vladarje.

Duhovni so jim pustili vso to veselje, sedaj, ko se smatrajo svobodne. V bistvu se ni nič spremenilo, še vedno tovorijo iste kamne.


"Nova civilizacija",  Vladimir  Nikolajevic  Megre

Ni komentarjev: