petek, 22. avgust 2008

22 Ljubezen

http://www.youtube.com/watch?v=zaRBWY-o8DQ&feature=related



Za uvod bi rada navedla, kar mi je prijateljica napisala v e-mailu:

"Kaj nam ja namenil Bog? Da bi bili srečni, da bi živeli skupaj z Njim in med sabo v harmoniji, da bi se človeski rod nadaljeval v neskončnost, v neskončno intoksikacijo prave ljubezni.
Kaj si želi Bog? Denarja, moči ali modrosti? Tega ima vsega sam največ. Ustvaril nas je za ljubezen. Tako ljubezen, ki se rojeva v ljubeči družini."


Jaz bi še želela dodati, da je ljubezen edina pot do resničnega bogastva in modrosti.



http://www.youtube.com/watch?v=V3miuaOWsj8&feature=user

Razsvetljen ali ne, v fizični obliki si ali moški ali ženska, torej le del celote. Ta nepopolnost se odraža kot privlačnost med moškim in žensko, močan magnet, vrtinčenje nasprotne si energije.

Zakaj imamo takšno potrebo po romantičnem razmerju? Potreba je povsem duhovna, konec dvojnosti in koncna zdruzitev v celoto ter globok občutek zadovoljitve potreb in globoko zakoreninjenih strahov.

Najvišji fizični nivo združitve, ki smo ga sposobni doseči, je spolnost. Ta globoko zadovoljujoči stadij, pa je zgolj utrinek raja, ki ga iščemo, saj enosti ni moč najti na fizični ravni.



Ljudje, ki živijo zgolj v svojih glavah, s predstavo o sebi, ki zavisi od položaja v družbi, od uspehov in neuspehov, od posedovanja imetja in se vedno znova istovetijo z novimi stvarmi, nikoli ne najdejo zadovoljstva ter doživljajo vedno večje strahove.

In potem se pojavi posebno romantično razmerje. Rešitev za vse potrebe ega! Vsaj tako sprva izgleda. Vse je dobilo končno svoj smisel in povezal si se z vesoljem, katerega središče je ljubljeni. A stadij zaljubljenosti zmotijo prvi prepiri, razočaranja, čustveno in morda celo fizično nasilje. Ljubezensko razmerje se spremeni v bojišče med ljubeznijo in sovraštvom.


Nezavedna razmerja, ki jih vodijo naše misli, niso možna brez negativnosi, ki se pojavlja v obliki posestništva, ljubosumja, nadzora, neizrečenih groženj, nadvlade, manipulacije, kritiziranja, obsojanja, krivde, jeze in nezavednega maščevanja za bolečine iz preteklosti doživete v družini in okolju.
http://www.youtube.com/watch?v=vshBnR4Z9x8

Pozitivno stran razmerja oznacujemo kot "ljubezen". Globoko zadovoljujoč obcutek, zaradi katerega se počutite živi. Vaše življenje je dobilo svoj pomen, saj vas nekdo potrebuje, si vas želi in vam daje občutek, da ste nekaj posebnega. Skupaj se pocutita kot celota in ves preostali svet izgubi pomembnost.

Postanete odvisni od druge osebe. Podobno kot droga; ko je na voljo, ste na višku, a če se pojavi nevarnost za izgubo ljubljenega, to vodi v ljubosumje, čustveno izsiljevanje in obtoževanje - strah pred izgubo.
Vkolikor vas druga oseba zapusti, vas to pahne v obup in nežna čustva se lahko sprevržejo v divje maščevanje.

Kje je sedaj ljubezen?

Se lahko ljubezen nenadoma sprevrže v sovraštvo?

Ali je to res ljubezen ali zgolj odvisnost?


Vkolikor se v vašem razmerju odražata "ljubezen" in njeno nasprotje, čustveno nasilje, itd, ste zamenjali ljubezen s potrebami ega in odvisnostjo.

Ego potrebujo drugo osebo, da se čuti bolj izpopolnjenega. Vkolikor se zgodi, da ta druga oseba več ne zadovoljuje potreb ega, pa se pojavita strah in bolečina. Za bolečino krivite partnerja ter se zanjo maščujete. Takšen napad nezavednega ega prebudi še partnerjevo bolečino; v upaju, da bo s kaznijo dosegel lepše vedenje "ljubljenega".

Prava ljubezen ne pozna nasprotja. Ne morete partnerja en trenutek ljubiti, že naslednji pa napadati.

Vsaka odvisnost je izvor nezavednega zavračanja soočiti se z lastno bolečino. Odvisnost se začne in konča z bolečino, pa naj bo odvisnost od alkohola, hrane, kakeršnekoli droge ali osebe. Nekaj ali nekoga izkoriščaš, da bi si prikril svojo bolečino.
Prav zato se romantična razmerja po začetni evforiji sprevržejo v tolikšno nesrečo in trpljenje.

Romance ne povzročajo bolečine, temveč jo spravijo na plano.

http://www.youtube.com/watch?v=uLfEADDxBS4&feature=user

Vsaka odvisnost doseže višek, ko postane neznosna.
To je razlog, zakaj si večina ljudi izbere pobeg iz sedannjosti z osredotočanjem na prihodnost.
A edina rešitev je, da se zavestno prepustite sedanjemu trenutku ter se soočite z bolečino in strahovi. Sedanjost bo razrešila preteklost ter razblinila iluzijo.


Izogibanje romantičnim razmerjem pravtako ni rešitev. Bolečina je vseeno prisotna.
Zgrešena razmerja vas bodo prej prebudila, kot pa dolgoletno samotarjenje v puščavi ali v vaši sobi.

http://www.youtube.com/watch?v=ctgggBU_k4g&feature=user

Osredotočite se na zavedanje tega trenutka! Vaša zavest mora biti zelo močna, da razmišljanja, ki se vam podijo po glavi ne zamenjate s tem kdo ste vi.
Prepoznati morate mir izpod mentalnim hrupom, ljubezen izpod trpljenjem, to vas bo popeljalo v svobodo, k predaji in razsvetjenju.


Trenutek, ko se kriticni razum ustavi in se prepustite toku, ste osvobojeni razuma. Sedaj je prostor za ljubezen, veselje in mir.

Najprej prenehajte z obsojanjem sebe, nato partnerja. Sprejmite partnerja kot je, to vas popelje nad egom. Igre razuma izginejo, ni več žrtev in krivcev.



Resnična ljubezen ne pozna "srečnega konca", saj se nikoli na konča.





3 komentarji:

Simona pravi ...

Pozdravljena Karmen!
Moram priznat da redno prebiram tvoj blog, ker večkrat pišeš zelo zanimive misli. Tudi "Ljubezen" sem prebrala. Vse je tako kot si povedala in vse sem prav dobro razumela. Mislim da sva tako ti kot jaz že presegli svoj ego, in to človeku prinese resnično zadovoljstvo. Bay, Simona

mirč pravi ...

Ja res je, ne razumem kako lahko nekoga ljubiš, že naslednji dan pa sovražiš.Najprej moraš imeti rad samega sebe, šele takrat si zmožen širiti ljubezen.Partnerja bi morala biti dobra prijatelja, se znati poslušat in predvsem sprejemat drugačnost.Seveda enostavno je napisat,kaj in kako bi naj bilo, v življenju je malo težje.Ampak življenje samo je največja šola. Ali smo se pripravljeni, kaj naučiti...?

Anonimni pravi ...

Ljubezen je stanje, ko nimamo nobenega odpora. Ko vse sprejemamo brez odpora. Vse. To je ljubezen. Čista kot solza, lepa kot modro nebo, svetleča kot sončni zahod. In za njo zasveti tak mir, da misliš, da ti bo od radosti razneslo telo. Ljubezen!